Paradižnik je lahko videti popoln še zjutraj, popoldne pa na njem opazite globoko razpoko pri peclju ali dolg pok po strani ploda. To je ena najbolj nadležnih poletnih težav, ker se pogosto zgodi tik pred obiranjem, ko so plodovi že veliki, obarvani in skoraj pripravljeni za solato ali omako. Dobra novica je, da pokanje paradižnika običajno ni bolezen. Slaba pa, da je pogosto posledica razmer, ki jih na vrtu ne uredimo pravočasno: predvsem neenakomerne vlage, vročine, nalivov po suši in prepoznega obiranja.
Ključni poudarki:
- Paradižniki najpogosteje pokajo zaradi hitrih sprememb v vlagi, posebej po dežju ali močnem zalivanju po suši.
- Najbolj ogroženi so skoraj zreli plodovi, velike sorte, tankokožni paradižniki in rastline v loncih.
- Pokanje lahko močno zmanjšate z enakomernim zalivanjem, zastirko, pravočasnim obiranjem in izbiro odpornejših sort.
Zakaj paradižnik sploh poči?
Paradižnik poči, ko notranjost ploda začne rasti hitreje, kot se lahko razteza njegova kožica. To se najpogosteje zgodi po obdobju suše, ki mu sledi močan dež ali obilno zalivanje. Rastlina po suhem obdobju hitro posrka veliko vode, ta voda gre tudi v plodove, meso paradižnika se hitro napne, kožica pa ne zdrži pritiska.
Zato pokanje ni znak, da je paradižnik “slab” ali bolan. Gre za fizično poškodbo ploda. Včasih je razpoka plitva in bolj površinska, včasih pa se odpre globoko v meso. Globoke razpoke so bolj problematične, ker vanje hitro pridejo vlaga, umazanija, plesni in žuželke.
Najpogostejši sprožilci so:
- suša, ki ji sledi močan dež,
- neredno zalivanje,
- zelo vroči dnevi,
- prehitro nalivanje plodov z vodo,
- zorenje po daljšem stresu rastline,
- gojenje v loncih, kjer se zemlja hitreje izsuši,
- sorte s tanko kožico.
Dve vrsti razpok: okrogle in vzdolžne
Pri paradižniku se najpogosteje pojavita dve obliki razpok. Prva je krožno pokanje okoli peclja. To so razpoke, ki potekajo v krogih ali polkrogih okoli zgornjega dela ploda. Pogosto so bolj plitve, lahko se delno zacelijo in postanejo plutaste.
Druga oblika je vzdolžno oziroma radialno pokanje. Razpoka poteka od peclja navzdol po strani ploda. Ta oblika je pogosto bolj problematična, ker se lahko odpre globlje in hitreje pokvari plod.
Če je razpoka plitva, suha in se je začela celiti, je plod pogosto še uporaben. Če pa je razpoka mokra, mehka, plesniva ali ima neprijeten vonj, tak paradižnik ni več primeren za uporabo.
Največja težava je neenakomerna voda
Paradižnik ne mara skrajnosti. Če ga nekaj dni pustimo v suhi zemlji, nato pa ga obilno zalijemo, rastlina doživi vodni šok. Enako se zgodi po poletnem nalivu, posebej če so bili plodovi že veliki in skoraj zreli.
Najbolj tvegana kombinacija je:
- več dni vročine in suhe zemlje,
- nato močan dež,
- zreli ali skoraj zreli plodovi,
- tankokožna sorta,
- rastlina brez zastirke.
Zato je enakomerno zalivanje najpomembnejši ukrep. Ne gre za to, da paradižnik zalivate vsak dan po malo, ampak da ima zemlja čim bolj stabilno vlago v območju korenin. Površina se lahko osuši, globlje pa naj ne prihaja do velikih nihanj.
Kako pravilno zalivati, da plodovi manj pokajo?
Paradižnik zalivajte temeljito, ob tleh in v enakomernem ritmu. Bolje je zaliti manj pogosto, a globlje, kot vsak dan malo po površini. Površinsko zalivanje spodbuja plitve korenine, zemlja pa se v vročini hitro izsuši.
Praktična pravila:
- zalivajte zgodaj zjutraj,
- vodo usmerite ob tla, ne po listih,
- zalivajte počasi, da voda prodre globlje,
- ne čakajte, da rastline močno ovenijo,
- po suši ne pretiravajte z nenadnim močnim zalivanjem,
- lonce preverjajte pogosteje kot gredo,
- uporabljajte zastirko.
Če imate paradižnik v rastlinjaku, je zalivanje še bolj pod vašim nadzorom. Tam ni dežja, zato lahko lažje ohranjate enakomerno vlago. Na prostem pa morate spremljati vreme. Če je po suhem obdobju napovedan močan dež, je pametno skoraj zrele plodove obrati prej.
Zastirka je eden najboljših ukrepov
Zastirka pri paradižniku ni samo estetski dodatek. Pomaga ohranjati vlago v zemlji, zmanjšuje temperaturna nihanja pri koreninah in preprečuje, da bi se zemlja po vsakem vročem dnevu prehitro izsušila.
Za zastiranje lahko uporabite:
- slamo,
- rahlo presušeno pokošeno travo,
- liste,
- kompost,
- seno brez semen,
- zastirko iz ovčje volne,
- drugo naravno vrtno zastirko.
Zastirka naj ne leži neposredno ob steblu. Pustite nekaj centimetrov prostora okoli rastline, da se steblo ne zadržuje v vlagi. Sloj naj bo dovolj debel, da ščiti tla, vendar ne tako zbit, da bi začel gniti.
Zakaj paradižniki v loncih pokajo še hitreje?
Paradižnik v loncu je bolj občutljiv, ker ima manj zemlje okoli korenin. Posoda se na soncu segreje, voda hitreje izhlapi, korenine pa nimajo enake rezerve kot na vrtni gredi. Če je lonec premajhen, se lahko zemlja čez dan skoraj popolnoma izsuši, zvečer pa jo močno zalijemo. To je idealen recept za pokanje plodov.
Pri paradižniku v loncu pomaga:
- večja posoda,
- kakovosten substrat,
- zastirka na površini lonca,
- redno preverjanje vlage,
- zalivanje zjutraj,
- senčenje lonca, ne nujno cele rastline,
- podstavek le začasno, ne za stalno zastajanje vode.
Če gojite večje sorte v loncih, naj bo posoda res dovolj velika. Majhen lonec za velik paradižnik skoraj vedno pomeni več stresa, več nihanja vlage in več težav s plodovi.
Ali je kriva sorta?
Da, tudi sorta ima veliko vlogo. Nekatere sorte imajo tanjšo kožico in so bolj nagnjene k pokanju, posebej velike mesnate sorte in nekateri zelo sladki češnjevi paradižniki. Debelejša kožica sicer ni vedno najbolj prijetna za svežo uporabo, vendar pogosto bolje prenese nihanja vlage.
Bolj občutljivi so pogosto:
- veliki mesnati paradižniki,
- zelo zreli plodovi,
- tankokožne sorte,
- nekatere stare sorte,
- češnjevi paradižniki po nalivih,
- plodovi, ki dolgo ostanejo na rastlini.
Če se vam pokanje ponavlja vsako leto, poskusite del vrta nameniti sortam, ki so znane po boljši odpornosti proti pokanju. Še vedno jih morate pravilno zalivati, vendar bodo lažje prenašale poletna nihanja.
Kaj narediti, ko je napovedan dež?
Če je za vami več suhih dni, na rastlinah pa je veliko skoraj zrelih paradižnikov, je pred močnim dežjem pametno obrati vse, kar je že začelo spreminjati barvo. Paradižnik lahko dozori tudi v hiši, okus pa bo pogosto boljši, kot če na rastlini poči in začne gniti.
Ob napovedi naliva:
- oberite skoraj zrele plodove,
- posebej velike in tankokožne sorte,
- preverite zrele češnjeve paradižnike,
- ne puščajte razpokanih plodov na rastlini,
- po dežju rastline čim prej preglejte.
To je eden najpreprostejših ukrepov, ki lahko reši velik del pridelka. Ni treba čakati, da je paradižnik popolnoma mehak in temno rdeč na rastlini. Če je že obarvan, bo v kuhinji običajno lepo dozorel.
So razpokani paradižniki še uporabni?
Če je paradižnik sveže počil, razpoka pa je čista, brez plesni, kislega vonja ali mehkih rjavih delov, ga lahko hitro porabite. Najbolje isti dan. Razpokani plodovi niso primerni za dolgo shranjevanje, ker se skozi odprtino hitro pokvarijo.
Uporabite jih lahko za:
- svežo solato, če je razpoka čista,
- paradižnikovo omako,
- juho,
- paradižnikovo mezgo,
- pečeno zelenjavo,
- hitro kuhanje in zamrzovanje.
Če je plod plesniv, sluzast, smrdi, ima črne ali gnile dele, ga zavrzite. Pri razpokanih paradižnikih je hitrost pomembna. Kar je danes še uporabno, je lahko jutri že pokvarjeno.
Kako zmanjšati pokanje do konca sezone?
Pokanja ne morete vedno popolnoma preprečiti, posebej pri gojenju na prostem, kjer močni nalivi niso pod vašim nadzorom. Lahko pa močno zmanjšate tveganje.
Najbolj pomaga:
- redno in globoko zalivanje,
- zastirka okoli rastlin,
- pravočasno obiranje skoraj zrelih plodov,
- večji lonci pri gojenju v posodah,
- izogibanje velikim nihanjem vlage,
- zračna, vendar ne izsušena zemlja,
- izbira sort, ki manj pokajo,
- pregled rastlin po vsakem močnem dežju.
Če se pokanje pojavi, ne pomeni, da ste sezono izgubili. Pogosto je dovolj, da prilagodite zalivanje in začnete zrele plodove pobirati nekoliko prej.
Preberite tudi:
- Listi bučk so ogromni in prekrivajo plodove: Ali jih je pametno nekaj odrezati?
- Trik z električno zobno ščetko po cvetovih paradižnika: Ali res deluje?
- Kaj narediti, da paradižniki obrodijo več plodov?
