Na prvi pogled zveni skoraj predobro, da bi bilo res: več bioetanola, manj fosilnega dela bencina in morda celo nekoliko nižja cena na črpalki. Prav zato je gorivo E20 v zadnjih dneh postalo ena bolj zanimivih avtomobilskih tem v Bruslju. Toda za voznike je pomembno predvsem to, da trenutno še ne govorimo o novi obvezni realnosti na črpalkah, ampak o političnem signalu, da bi EU v prihodnje lahko odprla vrata gorivu z do 20 % etanola. To je precej drugače od naslova, ki namiguje, da je stvar že odločena. Ni. Za zdaj je to smer razmisleka, ne pa potrjena sprememba, ki bi jo voznik jutri že videl na točilnem avtomatu.
Ključni poudarki:
- Bruselj za zdaj ne uvaja E20, temveč šele odpira vrata spremembi pravil in prihodnji odločitvi.
- Gorivo bi lahko bilo nekoliko cenejše, vendar bo končna cena odvisna od davkov in trga.
- Največji zadržek ostaja združljivost starejših bencinskih vozil, zato bo za voznike preverjanje navodil proizvajalca nujno.
Kaj sploh je E20 in zakaj je nenadoma v igri
E20 je bencin z višjim deležem etanola, natančneje z največ 20 % etanola. V Evropi je danes standardna zgornja meja pri običajnem bencinu E10, torej do 10 % etanola. Tehnični standard za E20 je zdaj že pripravljen oziroma opredeljen, kar pomeni, da industrija ne govori več samo teoretično. A tu je pomemben detajl: samo to še ne pomeni, da se gorivo že lahko normalno prodaja po vsej EU. Obstoječa pravila o kakovosti goriv so še vedno napisana za nižjo mejo, zato bi bila za dejanski prihod E20 potrebna tudi sprememba evropskega regulativnega okvira.
To tudi pojasni, zakaj je tema trenutno politična in ne samo tehnična. Komisija je dala signal, da bo možnost E20 obravnavala v reviziji pravil o gorivih. Hkrati pa je sama opozorila, da bo morala pri tem upoštevati težave z ustreznostjo za obstoječa vozila in vprašanje naložb v naprednejša biogoriva. Z drugimi besedami: ni problem le v tem, ali E20 “obstaja”, ampak ali ga lahko trg, zakonodaja in vozni park realno prebavijo brez večjega kaosa.
Zakaj nekateri trdijo, da bi bil lahko cenejši
Glavni argument zagovornikov je precej preprost. Če del fosilnega bencina nadomesti bioetanol, se lahko v nekaterih državah zmanjša stroškovni pritisk, zlasti tam, kjer je biokomponenta davčno ali podnebno obravnavana drugače od fosilnega dela. V nemških pilotnih projektih so tako poročali, da je bil E20 lahko do pet centov na liter cenejši od E10. To ni zanemarljivo, posebej v obdobjih, ko so cene nafte in goriv pod pritiskom. Poleg tega višji delež etanola politično lepo sede v zgodbo o manjši odvisnosti od uvožene nafte.
Prav to je razlog, da se tema odpira v trenutku, ko Bruselj spet razmišlja, kako ublažiti pritisk visokih cen energije in transportnih goriv. V ozadju ni samo zelena agenda, ampak tudi čisto klasično vprašanje energetske varnosti in stroškov za gospodinjstva. E20 se zato prodaja kot nekakšna vmesna rešitev: nekaj, kar lahko uporabi del obstoječega voznega parka, ne da bi morali vsi jutri kupovati električni avto.
Kje je težava: nižja cena na črpalki ni nujna
Tu pa se zgodba malo ohladi. To, da je E20 lahko cenejši v pilotnem projektu ali v eni državi, še ne pomeni, da bo avtomatično cenejši po vsej EU. Končna cena na črpalki je vedno mešanica več stvari: surovinskih cen, davkov, nacionalnih trošarin, pravil o CO2, transportnih stroškov in trgovskih marž. Če se kateri od teh elementov obrne v napačno smer, lahko “cenejše gorivo prihodnosti” hitro izgubi svoj glavni prodajni argument.
To ni samo teorija. V aktualnih poročilih o evropskem trgu goriv se že pojavlja opozorilo, da lahko biokomponente v določenih okoliščinah gorivo tudi podražijo. Eden od primerov, ki se omenja, je odločitev Romunije, da je umaknila obvezno 8-odstotno mešanje biogoriv v bencin, ker je to dvigovalo ceno goriva. Zato bi bilo precej nepošteno obljubljati, da bo E20 nujno “ugodnejša alternativa”. Bolj pošteno je reči, da ima potencial za nižjo ceno, vendar to ni zagotovilo.
Največji zadržek niso črpalke, ampak avtomobili
Če bo pri E20 kaj res odločalo o razpravi, ne bodo plakati na črpalkah, ampak starost voznega parka. Evropski avtomobili niso več mladi. Povprečen osebni avto v EU je star kar 12,7 leta. To je veliko. In prav pri starejšem voznem parku je vprašanje združljivosti precej bolj občutljivo kot pri novih modelih. Sam tehnični standard za E20 zato izrecno opozarja, da to gorivo morda ne bo primerno za vsa vozila in da je treba preveriti navodila proizvajalca.
To ni neka birokratska opomba v drobnem tisku, ampak zelo praktična stvar. Še danes imajo nekateri proizvajalci v navodilih zapisano, da je dovoljeno gorivo do E10, ne pa več. To pomeni, da bi pri morebitni uvedbi E20 del voznikov potreboval zelo jasno informacijo: ali lahko točijo brez skrbi ali ne. Brez tega bi hitro nastala zmeda, še posebej v državah z veliko starejšimi bencinskimi avtomobili.
Kaj bi to pomenilo za slovenske voznike
Za slovenskega voznika je trenutno najpomembnejše predvsem to, da ni treba ničesar prehitevati. E20 še ni nova realnost na naših črpalkah. Če bi EU res odprla pot temu gorivu, bi temu sledile še pravne spremembe, označevanje na črpalkah, prilagoditve dobavnih verig in zelo verjetno tudi precej glasna komunikacija do voznikov. Pri takih spremembah se stvari ne zgodijo čez noč.
Če pa gledamo nekaj korakov naprej, je logika precej jasna. Lastniki novejših bencinskih vozil bi lahko iz E20 v nekaterih okoljih dobili cenejšo alternativo E10. Lastniki starejših avtomobilov pa bi morali najprej preveriti priročnik, nalepko pri pokrovu rezervoarja ali podatek proizvajalca. Pri takem gorivu bo verjetno nastala precej podobna delitev kot pri prvih večjih razpravah o E10: za ene skoraj neopazna sprememba, za druge pa stvar, pri kateri previdnost ni odveč.
Je E20 res ugodnejša alternativa?
Najkrajši pošten odgovor je: lahko, vendar ne za vse in ne vedno. Če bo EU res spremenila pravila, bi E20 lahko postal zanimiv kompromis med ceno, delnim razogljičenjem in uporabo obstoječih bencinskih vozil. V določenih primerih bi lahko bil tudi nekaj centov cenejši. Toda to še ni dokončna odločitev, niti ni univerzalna rešitev za vse avtomobile in vse trge. Največ bo odvisno od tega, kako bodo pravila zapisana, kako bodo ukrepale posamezne države in kako jasno bodo proizvajalci povedali, kateri motorji so res pripravljeni na več kot E10.
Če bi moral to temo skrčiti v en sam uporaben nasvet, bi bil zelo preprost: ne glejte samo na napis “ceneje”, ampak predvsem na napis v navodilih za svoj avto. Pri E20 bo to verjetno pomembnejše od samega političnega navdušenja v Bruslju.
Preberite tudi:
- Tisti dan je prišla domov iz šole prej kot običajno in videla nekaj, česar ne bi smela
- Kako pregnati mačke z vrta na (čim bolj) neškodljiv način
