Črne pikice v kotu spalnice ali zelena prevleka za omaro niso samo estetska težava. Dolgotrajna vlaga in zidna plesen sta povezani predvsem z več težavami z dihali, alergijskimi simptomi in poslabšanjem astme, vendar se ljudje na isto izpostavljenost odzivamo zelo različno. Nekdo lahko v plesnivem prostoru dolgo nima izrazitih težav, pri drugem pa se pojavijo zamašen nos, dražeč kašelj, pekoče oči ali piskanje pri dihanju.
Ključni poudarki:
- Zidna plesen najpogosteje povzroča ali poslabšuje težave z dihali, alergijske simptome ter draženje oči, nosu in kože.
- Bolj občutljivi so otroci, ljudje z astmo in alergijami ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi pljučnimi boleznimi.
- Čiščenje plesni brez odprave vlage je le začasna rešitev; ključno je odstraniti vzrok kondenzacije, zamakanja ali previsoke zračne vlage.
Vlaga in plesen pestita prenekateri dom. Črna plesen ni samo estetski problem – je izjemno škodljiva za zdravje, saj povzroča hude respiratorne težave in negativno vpliva na imunski sistem.
Kaj pravzaprav vdihujemo v plesnivem prostoru?
Plesni so glive, njihove mikroskopske spore pa so naraven del okolja in jih ni mogoče popolnoma odstraniti niti iz zdravega stanovanja. Težava nastane, ko se zaradi trajne vlage začnejo razmnoževati na stenah, mavčnih ploščah, lesu, tapetah, izolaciji, tekstilu ali za pohištvom. Takrat se v notranji zrak sproščajo večje količine spor, drobcev gliv in različnih produktov njihove presnove.
Svetovna zdravstvena organizacija pri bivanju v vlažnih in plesnivih stavbah ugotavlja predvsem večjo pojavnost simptomov dihal, alergij in astme. Zato ni pomembno samo, koliko črnih madežev vidimo, ampak predvsem to, ali v prostoru obstaja trajna težava z vlago in mikrobiološko rastjo.
Plesen je lahko tudi skrita. Pogosta mesta so za velikimi omarami ob zunanji steni, pod tapetami, za mavčnimi oblogami, v prezračevalnih sistemih ali pod talnimi oblogami. Značilen zato ni vedno viden madež – opozorilo je lahko tudi vztrajen zatohli vonj.
Koga plesen najbolj prizadane?
Najbolj so na udaru ljudje, ki imajo respiratorne bolezni, npr. alergije, kronični bronhitis in astmo, tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem, ljudje, ki že imajo težave s kožo (npr. ekceme), okuženi z aidsom, bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo, in nosečnice. Izjemno slabo jo prenašajo tudi dojenčki, otroci in starejši ljudje. Vsi, ki so nevarnostim plesni še posebej podvrženi, bi se ji morali izogibati.
Vpliv plesni na zdravje
Vse plesni niso nevarne. Njihovo toksičnost lahko zares dokažejo samo laboratorijski testi. Kljub temu ne tvegajte – priporočljivo je, da se vsako plesen odstrani. Svetovna agencija za okolje je mnenja, da imajo vse plesni potencial, da poslabšajo zdravstveno stanje človeka. Ko se v bivalnih prostorih pojavijo težave z vlago (in s tem plesnijo), se stopnjujejo različne zdravstvene težave in nastajajo vedno nove. Prvi simptomi preobčutljivosti na plesen so: srbečica okrog oči, zamašen nos, kihanje in izpuščaji na koži. Kdor že ima astmo, bo ob bivanju v prostoru s plesnijo občutil njeno poslabšanje. Pojavijo se lahko tudi težji simptomi, npr. težko dihanje, kašljanje, bruhanje, glavobol, pomanjkanje sape in tiščanje v pljučih.
Zakaj je plesen nevarna?
Plesni, mikroskopske vrste gliv, za rast potrebujejo vlago in hrano (celuloza, razpadajoča hrana). Spore plesni, nabrekle od vode, rastejo kot baloni, ki se napihujejo. Pri tem izločajo prebavne encime in za človeka strupene mikrotoksine. Nekateri mikrotoksini se držijo na površini plesni, drugi pa so v plesni sami. Obstaja okrog 200 različnih vrst teh strupov, prisotnih v različnih plesnih. Za mnoge je dokazano, da močno škodujejo zdravju, druge pa znanstveniki še proučujejo.
Spore plesni se izjemno enostavno prenašajo. In sicer tako, da se prilepijo na gostitelja, na človeka ali žival. V stanovanje jih lahko prinesemo s čevlji, vanj pa lahko pridejo tudi skozi odprto okno. Ugnezdijo se v vlažnem delu stanovanja in se tam začnejo razmnoževati.
Najpogostejši znaki, da vam prostor zaradi plesni ne ustreza
Izpostavljenost plesni ne povzroči pri vseh enakih težav. Pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo alergijski simptomi, pri drugih predvsem draženje sluznic.
Najpogosteje se pojavljajo:
- zamašen ali tekoč nos, kihanje in draženje sinusov,
- pordele, srbeče ali solzeče oči,
- draženje oziroma praskanje v žrelu,
- kašelj, piskanje ali občutek težjega dihanja,
- srbečica ali kožni izpuščaj,
- poslabšanje že obstoječe astme.
Plesen lahko oči, nos, grlo in pljuča draži tudi pri človeku, ki nima potrjene alergije na plesni. Pri alergikih pa je odziv lahko močnejši in se lahko pojavi takoj ali z zamikom.
Zanimiv namig je tudi vzorec simptomov. Če vas doma pogosto draži kašelj ali nos, po nekaj urah zunaj oziroma po več dneh odsotnosti pa so težave bistveno manjše, je vredno preveriti bivalno okolje. To seveda samo po sebi še ne dokazuje, da je kriva plesen, je pa pomemben podatek za zdravnika in hkrati razlog za pregled stanovanja.
Plesen in alergije
Zelo pogosta reakcija na plesen so alergije. Pri alergijah gre za to, da imunski sistem zazna nevaren tujek (npr. strupene delce v plesni), na katerega se odzove s sproščanjem histamina, ki izzove alergijsko reakcijo. Poleg tega so spore plesni tako majhne, da z lahkoto prodrejo v telo. Za primerjavo: na glavo bucike se jih lahko naseli tudi do 250.000. Alergije na plesen niso enako resne: blažje in tudi najpogostejše se kažejo kot srbečica in težave s sinusi. Hujše oblike alergij prinašajo resnejše zaplete – težko dihanje, pomanjkanje sape in tiščanje v pljučih. Pri bolnikih z astmo se lahko pojavi tretja skupina alergij, pri kateri plesni lahko preraščajo bronhinalne poti (bronhopulmonarna mikroza).
Kdaj zaradi simptomov do zdravnika?
Ni vsak kašelj v plesnivem stanovanju posledica plesni, zato dolgotrajnih težav ni dobro samodiagnosticirati. Posvet z zdravnikom je smiseln predvsem, če se kašelj, piskanje, težko dihanje, težave s sinusi ali alergijski simptomi ponavljajo oziroma vztrajajo in sumite, da so povezani z določenim prostorom.
Posebej pomemben je pregled, če:
- se vam je opazno poslabšala že obstoječa astma,
- pogosto piskate pri dihanju ali čutite stiskanje v prsih,
- simptomi vztrajajo kljub temu, da ste plesen odstranili,
- imate kronično pljučno bolezen ali oslabljen imunski sistem.
Pri nenadni ali izraziti zadihanosti, težkem dihanju ali drugem akutnem poslabšanju pa je potrebna takojšnja zdravstvena pomoč.
Resni zdravstveni zapleti
Plesni med svojim metaboličnim procesom oblikujejo hlapljive organske sestavine, ki v telo pridejo z dihanjem. Pri tem lahko poškodujejo nosno sluznico, povzročajo krvavitve iz nosu, zamašenost nosa, glavobole ter nabiranje mikrotoksinov v pljučih, od koder prehajajo v krvni obtok.
Še posebej pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko plesni povzročijo infekcije – npr. zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov. V zelo hudih in skrajnih primerih lahko poškodujejo notranje organe ali povzročijo njihovo odpoved. Mikrotoksini ne škodujejo samo pljučem, ampak vsem notranjim organom – vključno s srcem in reproduktivnimi organi. Ugotovljeno je bilo, da so ženske, ki so bile dalj časa izpostavljene črni plesni, težje zanosile in doživele več spontanih splavov. Študije primerov so pokazale, da je plesen nevarna tudi za plod, saj so imeli otroci mater, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene plesni, krvavitve v pljučih.
Plesen lahko poškoduje tudi kožo. Z dolgotrajno izpostavljenostjo plesni se lahko razvijejo koprivnica, srbečica ter pekoč in boleč občutek na koži.
Kaj pa »črna toksična plesen«?
Barva plesni sama po sebi ne pove, kako nevarna je. Črna, zelena, siva ali bela plesen je lahko različnih vrst, samo pogled na steno pa ni dovolj za oceno njenega zdravstvenega tveganja.
Nekatere plesni lahko proizvajajo mikotoksine, vendar pri običajni plesni v stanovanjih ni utemeljeno sklepati, da že sama prisotnost črnega madeža pomeni »zastrupitev z mikotoksini«. NIJZ navaja, da trenutno ni dovolj verodostojnih dokazov, da bi bilo zdravje prebivalcev praviloma ogroženo zaradi vdihavanja mikotoksinov v običajnem notranjem okolju.
Zato tudi ni treba najprej plačevati laboratorijskega testa samo zato, da bi izvedeli latinsko ime plesni. Če jo vidite ali vohate, je že to dovolj dober razlog, da poiščete vir vlage in plesen odstranite. CDC rutinskega testiranja plesni v domačem okolju prav zaradi tega ne priporoča.
Preberite si tudi:
- Kako se znebimo plesni
- Kako preprečiti vodni kamen v tuš kabini?
- Čiščenje steklenice za vodo: Kako odstraniti obloge
