Nafta Mehiškega zaliva globoko zakoreninjena v ekosistemu

Raziskovalci z Univerze v Južni Floridi so odkrili nafto v sistemu planktona v severnem delu Mehiškega zaliva.

Kot vsi vemo se s planktonom prehranjuje veliko rib in drugih morskih živali, zato je od zdrave populacije planktona odvisnih mnogo življenj. Ribe, ki bodo takšen plankton zaužile bodo seveda posledično dobile v svoj sistem naftne delce.

Ker pa se s planktonom prehranjujejo v večini manjše ribe, katere pa velikokrat končajo kot hrana večjim ribam, pa seveda to pomeni, da se bo naftna kontaminacija prenesla na še več živali. To pa v končni fazi lahko pomeni, da zna na koncu nafta priti tudi do človeka.

Sicer oblasti trdijo, da za enkrat te bojazni še ni, vendar pa bo glede na količino iztočene nafte, to vsekakor postala realnost in ne le domneva.

Naftni madež lahko prinese tudi do Evrope

Računalniški model potencialnega širjenja naftnega madeža je pokazal potek poti tega madeža v prihajajočem letu.

Model so ustvarili raziskovalci z Univerze na Havajih, animacija pa ni točen potek poti madeža, ampak je neke vrste scenarij, ki jim lahko pomaga pri raziskavah, saj je točna pot odvisna od večih spremenljiv ter seveda vremena.

Po enem letu se bo približno 20 % madeža  pomaknilo preko Floride v odprte vode Atlantskega oceana. Simulacija, na kateri pa so to ugotovili, pa je temeljila na podlagi 8 milijonov plavajočih delcev, katere so na modelu spremljali od aprila pa do septembra. Model na katerem so ta poiskus izvedli pa temelji na poteku morskih tokov.

Na podlagi tega so ugotovili, da se je nafta, ki se je razlila v Mehiškem zalivu počasi obrnila v krožni tok in ozki tok pri Floridi, na koncu pa v zalivski tok. Animacija je tako pokazala, da lahko obalo v bližini Floride do oktobra zalije naftni madež, subtropski tok pa lahko madež prinese tudi do Evrope.

Simulacijo si lahko ogledate v spodnjem videu:

Nafta uničuje živali

Kerry Sanders, reporter pri medijski hiši NBC, je svojo reportažo naredil na obalah Louisiane, kjer je gosta naftna plast začela prekrivati področje blizu vzhodnih otokov Grand Terre.

Visit msnbc.com for breaking news, world news, and news about the economy

Živali v Mehiškem zalivu prekrite z nafto

Novinarka televizijske hiše NBC si je ogledala posledice, ki ga lahko naftno izlitje povzroči na močvirjih Mehiškega zaliva. Še pred nedavnim so bila ta močvirja polna življenja, sedaj pa so prekrita z nafto.

Čeprav se je ta katastrofa zgodila več tisoč kilometrov stran od nas, je vseeno pomembno, da se zavedamo kakšno ceno plačuje narava za to, da lahko mi živimo svoja luksuzna življenja.

Ogrožene živali si lahko pogledate v naslednjem video posnetku:

Ali je katastrofa v Mehiškem zalivu večja kot so predvidevali?

Naftni madež v Mehiškem zalivu še vedno povzroča ogromno preglavic. Čeprav se ta katastrofa ni zgodila v naši bližini bližini, pa to vseeno ne pomeni, da lahko ta ingnoriramo.

Količina nafte, ki se dnevno izteka v morje je ogromna; 70.000 sodov na dan. Vendar pa strokovnjaki ugotavljajo, da je morda ta količina še večja. Na podlagi nedavno objavljenega videa, ki prikazuje to luknjo iz katere se nafta izteka, strokovnjaki ugotavljajo, da so morda dejansko podcenili situacijo.

Krožni morki tok v tem zalivu pa morda pomeni še dodatno katastrofo, saj je začel odnašati naftni madež v zaliv Floride. To pa bo še dodatno opustošilo populacijo koral, ki so na tem območju že sedaj ogrožene zaradi človeške malomarnosti.

Kako bodo očistili naftni madež v Mehiškem zalivu?

Mikroorganizmi vedno bolj prihajajo v ospredje. Tokrat nam bodo morda pomagali pri čiščenju naftnih madežev.

Kupola

Pet nadstropna in 100 ton težka kupola je bila prejšnji teden odposlana s strani British Petroleum v upanju, da bi z njo zajeli večji del naftnega madeža v Mehiškem zalivu, ki grozi obalnem pasu.

Takešn pristop je za enkrat eksperimentalen, saj še nikoli niso poskusili zajeziti naftnega madeža na globini 1500m. Vendar pa se je kaj kmalu ta metoda izkazala za neučinkovito, saj so ledeni kristali metana zamašili lijak kupole, zaradi česar je nafta ponovno začela uhajati.

Kemikalije

Letala so že spustila več kot pol milijona litrov eksperimentalih kemikalij, katere bi naj strdile naftni madež, kar bi ga naj prisililo v to, da se spusti na morsko dno. Vendar pa znanstveniki svarijo, da imajo te kemikalije lahko posledice. Res je, da bi tako preprečili nafti, da bi prišla do obale, vendar pa bi kemikalije škodile preostalim morskim bitjem.

Lasje in najlon

Lasje so se izkazali za kar učinkovito metodo, saj posrkajo olje z vodne površine. Kombinacija las ter glive je že pomagala pri naftni nesreči v Cosco Busan leta 2007. Zato je neprofitna agencija A Matter of Trust že poslala skoraj 200.000 kilogramov las ter dlak, ki bi lahko posrkale kar 1000-krat toliko nafte, kot je njihova skupna teža. Najlonske nogavice pa imajo prav tako podoben učinek, zato je Hanes že doniral 50.000 parov nogavic v obliki preproge, s katermi bi lahko očistili nafto.

Mikroorganizmi

Inovativna rešitev, o kateri trenutno premišljujejo pa so mikroorganizmi, ki dobesedno požirajo nafto.
Neko podjetje se zato že pogovarja o tej možnosti, saj so mikrobi okolju neškodljivi, prav tako pa niso tako dragi, saj se ti mikrobi z nafto hranijo 30 dni preden poginejo.

Aerogel

Ta NASINA tehnologija je za enkrat še preveč v povojih, da bi jo lahko avtoritete vzele resno. NASA je namreč izdelala gel, s katerim zajema prah s kometov in vesolja. Vendar pa sedaj vidijo v njem veliko več potenciala, saj se lahko veže z nafto in plava na površju, dokler ga ne poberejo.

Mehiški zaliv v številkah

Naftni izliv v mehiškemu zalivu je že nekaj časa aktualna tema na področju ekologije, saj je to eden najhujših naftnih izlivov do sedaj.

Težko je reči, kako dolgo bo še trajalo, preden bo pristojnim uspelo zapreti tri podvodne izvire nafte, vendar pa je znano, da vsak dan izteče za okoli 5000 sodčkov nafte v morje.

Da pa bi lažje razumeli, zakaj je to takšen ogromen problem, pa je tu nekaj številk, ki vam bodo morda pomagale razumeti kako obširna katastrofa je to:

• 11: število delavcev, ki jih do sedaj pogrešajo oz. predvidevajo, da so mrtvi zaradi eksplozije.
• 5000 sodov na dan: hitrost izlivanja nafte
• 300 milijonov dolarjev: cena, ki bo potrebna, da bodo lahko zaprli izvire nafte (v ceno ni vključeno čiščenje posledic izlitja).
• 25: kilometrov obalnega pasu Louisiane, ki ga je prizadelo izlitje nafte.
• vsaj 30: vrst ptic, ki jim grozi izlitje nafte (sem sodijo močvirske, morske ter ptice selivke). Najbolj ogrožen je rjavi pelikan, ki je pred kratkim prišel na seznam ogroženih vrst. Glavni razlog zakaj so ravno ptice tako ogrožene pa je ta, da se je sezona parjenja ravno začela.

• 25 milijonov: število ptic, ki dnevno prečkajo mehiški zaliv.
• 40: število divjih živalskih vrst, ki jih ogroža izlitje nafte. Med te sodijo kiti, tune, rakci, ptice, siva lisica, belo-repi jelen, aligatorji, jastrebja želva hlastavka, …
• skoraj milijon kvadratnih kilometrov: velikost naftnega madeža
• 1.5 milijard ameriških dolarjev: ocenjeni znesek, ki ga bodo morale izplačati zavarovalnice zaradi izliva.