Brstični ohrovt in listnati ohrovt

Sadili ga bomo letos, pridelek pa pobirali od oktobra pa do drugega leta februarja ali še dlje. Brstični ohrovt je namreč dvoletna rastlina. Je ena redkih rastlin, kateri pridelek bomo svežega obirali na prostem in to kar sredi zime. Njegovo močno olistano steblo, ki doseže tudi 1,5 m v višino bo v jeseni v listnih pazduhah razvil majhne brste.

Brstični ohrovt

Sadimo ga lahko poleg krompirja, paradižnika, zelene, špinače, solate, pora in graha, saj so mu ti dobri sosedje. Pred sajenjem dodamo zemlji obilo komposta. Sadimo ga na razdaljo 50x 50 cm. Med posamezne rastline lahko posadimo katero izmed zelišč (npr. kamilica ali kumina), saj tako izboljšamo aromo brstičem ohrovta. Ustrezajo mu srednje težka in dobro gnojena tla s pH vrednostjo med 6,5 in 7,0. Za dober in kakovosten razvoj pridelka je pogoj zmerno hladna jesen, ki ima tople dneve in hladne noči. V topli jeseni se brst radi odpirajo, kar poslabša kakovost in količino pridelka. Ne prenaša obilo gnojenja, zato ga razen pred sajenjem kasneje ne gnojimo več. Če ga sadimo v skromno zemljo ga tekom rasti še enkrat pognojimo z rastlinsko prevrelko, nikar pa ne z lesnim pepelom, saj to povzroči, da postanejo brsti trdi.

Da pospešimo razvoj in dozorevanje brstov je potrebno rastlino vršičkati. Konec septembra je potrebno odstraniti temeljni brst, kar omogoča rastlini, da se razvijejo veliki, lepo oblikovani brsti.

Brste obiramo, ko so čvrsti, zaprti, sveži in svetlo do temno zeleno obarvani. Brste navadno obiramo od  spodaj navzgor, v takem zaporedju tudi dozorevajo. Brstiči postanejo bolj nežni in okusni, če so izpostavljeni vsaj nekaj časa mrazu. Če pa nameravamo pridelek zmrzniti ga poberemo še pred prvim zimskim mrazom, da ostanejo tudi zunanji listi nepoškodovani. Lahko pa celo rastlino izkopljemo in jo obesimo v hladnem prostoru, tako ostanejo brsti sveži še nekaj tednov.

Poleg cvetače je najlažje prebavljiv med kapusnicami. Očiščene brste pripravljamo kot svežo ali kuhano solato, dodajamo enolončnicam, dušimo in pečemo, paniramo in cvremo. Listje lahko uporabimo za pripravo soka ali obkladkov. Pomaga pri koncentraciji, proti utrujenosti, dietna hrana pri hujšanju, odvaja vodo, odpravlja zaprtost, krepi imunski sistem, lase naredi bleščeče in kožo mehko.

Listnati ohrovt

Sejemo ga junija in ga postopoma do začetka avgusta presajamo na grede, ki se praznijo. Je zimska zelenjava, ki ni zahtevna, ima veliko vitaminov in mineralov katerih nam primanjkuje v jesensko zimskem času. Uspeval nam bo tudi na polsenčnih gredah. Pred sajenjem vrtni zemlji primešamo kompost in preperel hlevski gnoj. Sadike sadimo na razdaljo 40x 50 cm. Prenese zimski mraz, zato ga lahko pustimo kar na prostem, celo boljši okus dobi na mrazu. Najprej začnemo obirati spodnje liste in nato srce. Liste lahko obiramo vso zimo, nekaj dni lahko obrane liste shranimo v plastični vrečki v hladilniku. Iz njegovih listov lahko pripravljamo zelenjavne juhe, enolončnice in kot dodatek testeninam.

Damjana Benec, univ.dipl.inž.agr.

Voluharja odženemo stran z zeleno

Če imamo na vrtu težave z voluharjem ga poskušajmo odgnati z zeleno. Voluhar namreč ne prenaša vonja zelene, saj mu ta zelo smrdi.
V mesecu maju je dovolj toplo, da zeleno sejemo (še raje sadimo) na vrtu. Po vrtu oziroma kjer se nahaja voluhar uredimo manjše gredice, bolj otočke, prekopane zemlje, kjer bomo sadili zeleno. Sadimo jo na različnih in čim več mestih po vrtu, da se bo vonj zelene razlegal skoraj po celotni površini vrta. Zelena je dvoletna rastlina, zato bomo imeli v enem letu opravljeno delo in mir za dve leti. Je tudi znana vrtnina in tudi zdravilna rastlina, tako, da jo bomo poleg odpravljanja težav z voluharjem lahko porabili v kuhinji. Vseh gomoljev ali stebel pa ne smemo pobrati, nekaj jih moramo pustiti, da bo njen vonj še naprej odganjal voluharja. Zelena za rast  potrebuje veliko vode, zato okrog in med rastlinami nasujemo slamo, suho listje, da zastremo gola tla in tako preprečimo rast plevelom in preveliko izhlapevanje vode.

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.

Sojo brez težav pridelamo na naraven način

Soja je stročnica, ki jo z lahkoto pridelamo brez večjega dela in povsem ekološko. Skorajda bi lahko rekli, da opravimo setev in pobiramo pridelke, vmes pa ni dela z njo, razen če nas bo motil kakšen plevel in bo zato potrebno posevek opleti.

Delo se skorajda začne, ko je treba zrna luščiti, saj v vsakem stroku so samo po največ tri drobna zrna soje. Vendar pa tudi to delo hitro steče, saj si ga lahko pustimo za dolge zimske večere in sojo počasi luščimo. Pripravimo jo lahko na različne načine. Moj priljubljen in preprost recept je pražena soja. Pripravim jo večkrat kot prigrizek nam doraslim kot tudi otrokom. Sojina zrna vsaj 12 ur namakam v vodi, nato odcedim in na žlici vročega oljčnega olja prepražim. In zdrav, hranljiv prigrizek je pripravljen. Okus pražene soje spominja na okus pečenega kostanja.

Sicer pa lahko sojo poleg za našo prehrano, uporablja še za krmo živalim in razne industrijske namene. Hranljiva vrednost zrna je zelo velika in je primerljiva z mesom, mlekom, jajci. V prehrani se uporablja sojina zrna, sojina moka, sojino olje, sojino mleko itd., v prehrani živali se uporablja zrnje, sojine pogače, ter stebla cele rastline, ki jih lahko siliramo, ali pa sušimo v seno. Soja je zelo pomembna surovina tudi v industriji, saj se sojino olje uporablja za proizvodnjo sveč itd. iz sojinega mleka pa se pridobiva tudi papir, umetna volna. Lahko bi celo rekli, da se posredno in neposredno sojo uporablja za stotine stvari …

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Celoten članek o setvi, rasti in oskrbi soje in  si lahko preberete v reviji Bodi eko:

www.eko-revija.si

Leča, stročnica z domačega vrta

Tudi lečo lahko pridelamo na domačem vrtu brez večjih težav. Edina težava je lahko plevel, saj se leča ne razraste in ne pokrije površine tal. Pleveli jo celo ogrožajo, saj so ji konkurenti za hranila in svetlobo. Vendar naj nas to ne odvrne od setve leče, saj bo dvakratno pletje verjetno dovolj.

Iz lečinih zrn lahko pripravljamo kremne in zelenjavne juhe, jemo v solati ali kot prikuho raznim jedem. Poleg soje in fižola je tudi leča zelo pomemben vir beljakovin. Razlikujemo drobnozrnato (črna in rdeča zrnca) in debelozrnato lečo (zelena zrnca). Leča zraste 25 do 50 cm visoko. Steblo je poraslo s kratkimi dlačicami, ki so zelene ali vijoličaste barve. Cvetovi so lepe bele barve z vijoličnimi žilami. Strok je kratek in skriva 1 do 3 semena. Nedvomno je to zelo zanimiva rastlina, ki jo boste z veseljem opazovali pri rasti in oblikovanju strokov.

Kakšna tla so primerna za uspevanje leče?

Leča je zelo skromna rastlina, saj nam v slabših tleh daje večje pridelke kot bi jih recimo pridelali z grahom. Sejemo jo v lahka do srednje težka tla. Na zelo težkih, ilovnatih tleh, ne uspeva najbolje, saj se korenine ne razvijajo. Tla morajo biti dobro odcedna, saj leča slabo prenaša stoječo vodo. V stoječi vodi namreč hitro propade.

Setev leče

Leča tudi ne prenaša nizkih spomladanskih temperatur, pri -6°C rastlina že propade. Sejemo jo konec aprila oziroma v začetku maja, takrat kot fižol. Če v jeseni nismo gnojili s hlevskim gnojem tudi sedaj tega ne storimo, saj leča ne prenaša neposredno gnojenih tal. Tla pred setvijo prerahljamo. Sejemo v vrste, med njimi naj bo vsaj 20 cm razmaka, med semeni v vrsti pa okrog 10 cm. Seme zagrebemo v zemljo, tako, da  bo 2 cm pod površjem. Od setve do pobiranja pridelka nas loči približno 100 dni.

Leča uspeva, kjer je veliko svetlobe, zato jo sejemo na sončnih legah in v čistem posevku. Torej, med vrstama leče ne sejemo drugih rastlina. Pazimo tudi, da poleg leče ne sejemo ali sadimo višjih rastlin, ki bi  jo utegnile senčiti. Na isto gredico jo sejemo šele čez štiri leta, saj sama sebe ne prenaša. Tudi drugih stročnic ne prenaša, tako da je ne sejemo na gredico, kjer je prejšnje leto rasla katera izmed stročnic. Priporočljivo jo je sejati na gredico, kjer smo prejšnje leto imeli katero izmed pokrivnih rastlin.
Posevek je potrebno redno okopavati, da je plevel ne preraste . Zalivanje navadno ni potrebno, saj je leča prilagojena sušnim razmeram.  Ko spodnji stroki porjavijo ali rastlina izgubi vse listje je leča zrela.

Ko poberemo stroke leče je na to gredico najprimerneje sejati  pokrivne rastline, na primer facelijo. Zrnje leče se veliko bolje ohrani kar v stroku, zato ga luščimo sproti, kolikor ga potrebujemo. Stroke z zrnjem hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.

Damjana Benec, univ.dipl.ing. agr.

Ekološka semena

Pomlad je že pred vrati, z njo pa seveda prihaja tudi čas za urejanje vašega vrta in sajenje zelenjave. Ekološka semena so seveda ključnega pomena, če imate svoj eko vrt in če želite imeti zares zdrav pridelek.

Ekološka semena niso tretirana ali škropljena s sintetičnimi sredstvi, in so pridobljena iz ekoloških rastlin, ki niso bila v stiku z raznimi kemikalijami in sintetičnimi pesticidi, insekticisi ali herbicidi. Uporaba ekoloških semena je tudi prvi korak k pravemu eko vrtu.

Kje lahko najdete ali kupite ekološka semena?

Ekološka semena niso dostopna v vseh prodajalnah, zato se je treba tukaj še posebej potruditi in se pozanimati o poreklu in kvaliteti semen.
Najprej povprašajte pri:

• ekoloških kmetih,
• kmetih Društva za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA
• kmetih, ki shranjujejo tradicionalne avtohtone sorte.

Prodaja ekoloških semen:

• vrtni centri Kalia pod blagovno znamko BioValentin,
• Amarant (slovenska ekološka semena Amarant in avstrijska ekološka semena Reinsaat),
• Leclerc ( francoska ekološka semena Vilmorin),
• vrtni centri Eurogarden (Sementi Dotti),
• IHPS Žalec (predvsem zelišča in zdravilne rastline),
• prodajajo jih tudi nekatere trgovine z ekološkimi izdelki in živili.

Pri semenih bodite še posebej pozorni, da so kemično netretirana in da niso hibridna semena ( F1) ali gensko spremenjena (GSO).

Naslednje leto boste lahko semena pobrali kar iz lastnih pridelkov, ki jih posušite, da ne splesnijo in nato shranite, nekatera lahko celo zamrznete (npr. semena buč, fižolov).

Posadite in pojejte

Začnite z načrtovanjem vašega lastnega naravnega vrta in hkrati privabite na vaš vrt koristne žuželke.

Posadite užitne rastline, pa čeprav jih nasadite le v lončke, saj se boste tako lažje povezali z naravo ter pridelali svežo in zdravo hrano. Poleg tega pa boste na vrt privabili tudi žuželke, ki so koristne za vaše rastline, zemljo in okolje.

Da bi lažje začeli, najprej premislite o koristni zamenjavi prostora; na primer zasadite sadno drevo ali pa drevo, ki bo nudilo senco. Sami veste kaj vam najbolj ustreza, tako da je najbolje, da se odločite po lastnem občutku.

Lahko pa ohranite bolj konvencionalen pristop in posadite zelenjavo ali zelišča. Pri izbiranju rastlin, ki bi jih radi posadili, pa pomnite da večina sadja in zelenjave raste najbolje, če imajo vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan. Prav tako pa razmišljajte ekološko in temu priredite tudi vaš vrt, tudi če je še tako majhen.

Napravimo ptičjo hišico

Tisti, ki iživate v družbi ptic, lahko tudi pomagate pri njihovem gnezdenju. Zgradite jim ptičjo hišico na svojem vrtu, one pa bodo varovale vaš vrt pred nezaželenimi gosti.

Dobra ptičja hišica mora biti vodoodporna, vzdržljiva in dobro pritrjena na podlago ali drevo, prav tako pa mora imeti lahek dostop v notranjost, da jo lahko pozimi očistite. Prav tako je lahko poleg vsega tudi lep okras za vaš vrt. Les je najboljši materijal za ptičjo hišico, kovine razen kakšnega aluminija za streho niso priporočljive, saj se lahko poleti na soncu izredno segrejejo. Uporabite lahko tudi kos debla, v katerega zvrtate dovolj veliko luknjo.

Les je vsekakor odličen material za gradnjo ptičje hišice, saj se kovina ali aluminij pri žgočem soncu preveč segrejeta. Streha naj bi imela vsaj tri centimetre roba, da bi ob dežju ostal vhod v hiško suh. Morda bo nekaj kapljic vendarle pristalo v notranjosti, zato za vsak primer na dno hiške zvrtate par drobnih lukenj. Poskrbite za prezračevanje, še posebej ko se temperature zvišajo, vhod pa naj bo prilagojen velikosti ptic, ki vas bodo obiskale. Postavite jo tja, kjer plenilci ptic ne bodo mogli doseči, prav tako je zaželeno, da najdete zanjo prostor, odmaknjen od direktnega sonca. Če želite imeti v bližini več ptičjih hišk, potem med njimi ohranite določeno razdaljo, saj se tudi ptičke borijo za svoj teritorij, ki so ga pripravljene tudi braniti. Zaradi nenehnih spopadov se zna zgoditi, da bodo ptičke izgubile veselje in si raje izbrale mirnejši kraj za iskanje hrane.

Streha naj bo vsaj nekaj centimetrov daljša od ptičje hišice, da vanjo ne pride voda. Nekaj vode seveda še vedno lahko pride v hišico, zato mora imeti spodaj kakšno luknjico ali špranjo, skozi katero lahko odteče. Prav tako bo to pripomoglo k večji zračnosti ptičje hišice. Vrata naj bodo nekje na vrhnji polovici hišice, notranje stene pa grobe ali malce narezane, da imajo mladiči lažjo pot iz hišice.

Ptičja hišica naj bo postavljena na mestih, kamor nimajo dostopa naravni sovražniki, zavarovana naj bo tudi pred neposrednim vetrom in sončno svetlobo. Če boste postavili več ptičjih hišic, naj ne bodo ena zraven druge, saj nekatere ptice branijo svoje območje in na koncu bodo ostale prazne.

Za hranjenje ptic lahko uporabimo semena buč, sončnic, orehe ali lešnike, bukov žir, drobtine keksov in kruha, nekatere ptice imajo rade tudi sadje. Če zunaj temperature niso pod ničlo, pa jim privoščite tudi vodo. Kadar jih opazujete, bodite diskretni, da jih ne preplašite.

Oglejte si tudi spodnji video, kjer je prikazano, kako se lotimo izdelave.

Ptički ne pojejo zaman spomladi, ko se otopli. Ta mala bitja namreč resnično prepevajo takrat, ko so srečna in vesela, zato ni prav nič presenetljivo, da pozimi le sem ter tja malce začivkajo. Najverjetneje od mraza. Ker so ljubka bitja precej odvisna od naše pomoči, jim je ne smemo odreči, pač pa moramo poskrbeti, da jim pomagamo, kolikor le lahko in jim olajšamo trpljenje v zmrzljivih temperaturah, ko njihovo skromno perje vsekakor ne more biti dovolj.

Ne smemo pozabiti, da imajo tudi ptice rade suho in mirno okolje, zato se moramo potruditi, da za hišico najdemo prostor, kjer sneg in dež ne boste naletavala v krmilnico in močila njihovo zavetje in kjer veter ne bo odnašal njihove hrane. Učinkovitost hišic je pojočim bitjem še najbolj pomembna, z njihovim videzom pa se navadno najraje pozabavamo ljudje.

Veselje ptic

Čeprav imamo krmilnico oziroma hišico lahko na vrtu vse leto, pa ni presenetljivo, ko v njej pozimi včasih ugledamo kako vrsto, ki je drugače na vrtu ne bi opazili. Če mraz ne pritiska, potem je v krmilnici bolj malo ptic, ko pa temperature padejo, se pri hišicah razvije pravi živžav, ki pa je seveda odvisen od vrste hrane, ki jo pripravimo, in od lege hišice.

Živalce so kot ljudje. Pozimi, ko je hladneje, potrebujejo več hrane za uravnavanje telesne temperature, zato poleg tega, da upoštevate raznovrstnost hrane (ki pritegne raznovrstne ptice), ne pozabite na hranjenje že takoj, ko se noči shladijo. Takrat jim nastavite manjšo količino hrane, da se privadijo na hranjenje, potem pa količino povečujte. Ne le, da bo več ptic, pač pa v mrzlem vremenu veliko hitreje porabijo energijo in potrebujejo novo hrano.

Lokacija in okolje

Pozimi ptice hiške rade uporabijo tudi za zavetje, saj je v njih bolj suho in toplo kot na drevesu. Če imate srečo, lahko sem ter tja opazite kakšno ptičjo hišico, ki je ponoči natrpana s ptički, ki se stiskajo skupaj, da dobijo več toplote. Lokacija pa je nadvse pomembna zato, ker lahko na pravem mestu pritegne več ptic. Ne le ker je v zavetju pred snegom in vetrom, pač pa zato, ker imajo ptice rade razgled. Plašna bitja tako najraje čepijo nekje v bližini kakega grma ali drevesa, vendar morate paziti, da jih ne postavite na dosegu kakšne plenilske mačke. Če jo boste postavili na kol, naj bo vsaj meter in pol ali dva dvignjena od tal.

Nekateri na vrtu nimajo dreves in zato se včasih obnese celo kakšna veja ali pa božično drevo, ki je opravilo svoje delo v stanovanju. Če pa si želite malih prijateljic kljub temu, da ne živite v hiši, lahko hišico postavite na okensko polico ali na balkon, vendar bodite dovolj previdni, da jo varno pritrdite, da ne bo s pticami vred zgrmela na tla in morda celo koga poškodovala.

Hrana

Najprimernejša zimska hrana za ptice so semena, med katerimi so najbolj priljubljena (in učinkovita za privabljanje ptic) sončnična, konopljina, lanena semena, bučne pečke, kaša, ajda, pšenica, proso … Na hišice obesite krmilne košarice in vanje položite še druge ostanke, kot so delčki sira, morda kakšne kosmiče, jedrca lešnikov in orehov ter podobno. Jabolk se še najbolj razveselijo kosi. Priljubljene so tudi lojne pogače, ki jih nekateri obesijo v bližino hišice, drugi pa kar k oknu.

Pametno je, da si zalogo semen in druge hrane naredite že v jeseni, ko imajo semenarne in vrtni centri navadno tudi kakšne akcije in popuste, ko skušajo napraviti prostor za zimske stvari. Če semena primerno shranite, so uporabna mesece, še posebej mešana in sončnična semena. Hranite jih v hladnih, suhih prostorih, kjer jih žuželke in miši ne morejo napasti. Priporočamo shranjevalni zaboj ali škatlo, ki jo boste brez težav odprli tudi z rokavicami.

Preberite si še, kateri plodovi rastlin so v zimskem času še kako dobrodošli pticam.

Katere vrste zelenjave so najbolj vsestranske za vaš vrt?

Da bi imeli kar največ vašega vrtnega pridelka, potem posadite zelenjavo in zelišča, katera je lahko gojiti, so vsestranska prav tako pa lahko iz njih naredite več različnih jedi.

Paradižnik

Paradižnik je verjetno ena izmed najbolj priljubljenih vrst zelenjave in ga najdemo v skoraj vsakem vrtu. To vrsto zelenjave je po vsej verjetnosti težko premagati po okusu, vsestranskosti ter dobrega vpliva na zdravje.

Bučke

Res je, da je njihova sezona rasti krajša od paradižnika, vendar pa so bučke izredno produktivne, poleg tega pa jih lahko uporabimo na različne načine.

Solata

Dokler je vreme zmerno bo solata veselo poganjala. Če pa ste morda ena izmed tistih oseb, ki redno uživa v solati, potem boste lahko prihranili kar nekaj evrov, če jo boste gojili sami.

Kumare

Ena sama rastlina kumare vam bo obrodila kar veliko sadov, pa ni važno na kakšen način je bila posajena. To pa lahko pride v vročih poletnih dneh še kako prav, saj so lahko kumare še kako osvežujoče.

Paprika

Danes obstaja na trgu že ogromno vrst paprike. Še posebej pa prihajajo v modo razne čili paprike, katere lahko prav tako posadite v vaš vrt.

Zelišča

Zelišča so lahko v trgovinah še kar draga, vendar pa so tista, ki jih sami vzgojite doma ne le dokaj poceni, poleg tega so tudi veliko boljša, saj so sveža. Zato razmislite o tem, da bi v vaš vrt vključili kakšen žajbelj, rožmarin, meto, timijan, drobnjak in baziliko. Pri tem pa lahko poskusite tudi med različnimi vrstami bazilike. Poleg tega pa določena zelišča tudi odganjajo škodljivce na vrtu. Več v članku Koristne rastline v vrtu.

Naprej »