Ko pred kuhanjem speremo riž, običajno dobimo motno belo vodo, ki jo brez razmišljanja zlijemo v odtok. V domačem vrtnarjenju pa se riževa voda že dolgo uporablja kot blag dodatek za sobne in vrtne rastline, saj vsebuje škrob ter manjše količine hranil, ki se med spiranjem izločijo iz zrn. Novembra, ko več pozornosti namenjamo lončnicam v stanovanju, jo lahko občasno vključimo v običajno zalivanje rastlin, ki še vedno aktivno rastejo.
Ključni poudarki:
- Za rastline uporabite nesoljeno vodo od spiranja riža, brez olja, začimb in drugih dodatkov.
- Riževo vodo lahko razredčite z navadno vodo in jo uporabite približno enkrat na dva do štiri tedne.
- Najprimernejša je za rastline, ki tudi novembra razvijajo nove liste ali cvetove.
Zakaj ljudje zalivajo rastline z riževo vodo?
Ko riž spiramo, voda postane mlečno bela predvsem zaradi drobnih delcev škroba, ki se sprostijo s površine zrn. Vanjo preidejo tudi manjše količine mineralnih snovi in drugih sestavin, zato se je takšna voda v različnih domačih vrtnarskih praksah začela uporabljati namesto navadne vode.
Ne gre za močno gnojilo, temveč za blag dodatek. Prav zato je zanimiva za sobne rastline, pri katerih želimo uporabiti majhne količine kuhinjskih ostankov brez zapletenega kompostiranja.
Riževa voda lahko postane del običajne nege podobno kot drugi domači pripravki. Rastline še vedno potrebujejo kakovosten substrat, svetlobo in pravilno zalivanje, občasna uporaba takšne vode pa lahko dopolni njihovo nego.
Katera riževa voda je najbolj primerna za sobne rastline?
Najpreprosteje je uporabiti prvo ali drugo vodo, s katero sperete surov riž pred kuhanjem. Riž položite v skledo, prelijte z vodo, nekajkrat premešajte z roko in motno tekočino prelijte v vrč.
Takšna voda ne vsebuje soli ali drugih kuharskih dodatkov in jo lahko uporabite skoraj takoj. Če je zelo gosta in izrazito bela, jo pred uporabo razredčite približno v razmerju 1 : 1 z navadno vodo.
Uporabite lahko vodo od belega, rjavega ali drugega običajnega riža. Vrsta riža je manj pomembna kot to, da tekočina ostane čista in brez začimb.
Ali lahko uporabimo tudi vodo, v kateri se je riž kuhal?
Lahko, vendar samo če v njej ni bilo soli, olja, jušne osnove ali drugih dodatkov. Preden jo uporabite pri rastlinah, se mora popolnoma ohladiti.
Voda po kuhanju je pogosto precej bolj škrobnata od vode po spiranju. Zato jo je smiselno močneje razredčiti, na primer z dvema ali tremi deli navadne vode.
Za redno uporabo pri sobnih rastlinah je voda od spiranja običajno bolj praktična. Pripravljena je takoj in je dovolj blaga, da jo enostavno vključimo v običajno zalivanje.
Katere sobne rastline lahko zalivamo z riževo vodo?
Najbolj smiselna je pri rastlinah, ki tudi v hladnejšem delu leta še aktivno rastejo. V svetlem in toplem stanovanju lahko monstere, filodendroni, spatifili, tradeskancije, pothosi in številne druge tropske rastline razvijajo nove liste tudi novembra.
Takrat lahko riževo vodo občasno uporabite namesto dela običajnega zalivanja. Primerna je tudi za nekatere cvetoče lončnice, če so še v aktivni fazi rasti.
Dober izbor so predvsem:
- monstere in filodendroni,
- pothosi in scindapsusi,
- spatifili,
- tradeskancije,
- fikusi,
- zelenke,
- nekatere cvetoče sobne rastline.
Pri kaktusih in sukulentah, ki jih pozimi zalivamo zelo malo, riževe vode ne uporabljamo samo zato, da bi jim dodali hranila. Njihova potreba po vodi ima vedno prednost pred željo po dodatnem gnojenju.
Kako pogosto lahko uporabimo riževo vodo?
Pri sobnih rastlinah je dovolj približno enkrat na dva do štiri tedne. Vmes jih zalivamo tako kot običajno.
Jeseni in pozimi rastline praviloma porabijo manj vode kot poleti, zato ne dodajamo dodatnega zalivanja samo zaradi riževe vode. Če je substrat še moker, počakamo, dokler rastlina dejansko ne potrebuje nove vode.
To je posebej pomembno pri rastlinah v večjih loncih. Zgornji centimeter zemlje je lahko že suh, globlje pa je substrat še vedno dobro navlažen.
Ali lahko riževa voda začne fermentirati?
Če jo pustimo več dni pri sobni temperaturi, se lahko njen vonj hitro spremeni. To je normalen rezultat mikrobiološke aktivnosti v tekočini, bogati s škrobom.
Nekateri vrtnarji namensko uporabljajo tudi fermentirano riževo vodo, vendar je za preprosto nego sobnih rastlin veliko lažje uporabiti svežo. Tako imamo bolj predvidljiv pripravek in se izognemo neprijetnemu vonju v stanovanju.
Najbolje je, da jo pripravite takrat, ko kuhate riž, in jo porabite isti ali naslednji dan. Če je ostane nekaj, jo lahko za kratek čas shranite v hladilniku.
Zakaj je pri riževi vodi zmernost pomembna?
Motna riževa voda vsebuje precej drobnih organskih delcev. Če bi jo uporabljali pri vsakem zalivanju, bi se lahko na površini substrata sčasoma začelo nabirati preveč organskega materiala.
Občasna uporaba je zato veliko bolj smiselna kot vsakodnevno zalivanje. Rastlina dobi majhen dodatek, substrat pa med posameznimi uporabami normalno deluje.
Če na površini zemlje opazite nenavaden vonj ali sluzasto plast, naslednjih nekaj zalivanj uporabite samo navadno vodo in pustite, da se substrat normalno presuši.
Ali lahko riževo vodo uporabimo tudi za mlade potaknjence?
Ko se potaknjenec že ukoreninja v substratu in začne razvijati novo rast, mu lahko občasno ponudimo zelo razredčeno riževo vodo. Pri sveže odrezanem potaknjencu brez korenin pa dodatna hranila niso najpomembnejša.
Takrat rastlina potrebuje predvsem primerno vlago, toploto in dovolj svetlobe. Šele ko se začne razvijati koreninski sistem, lahko postopoma uvedemo blage domače pripravke.
Enako velja za sveže presajene rastline. Najprej jim pustimo nekaj časa, da se prilagodijo novemu substratu, šele nato začnemo dodajati karkoli dodatnega.
Riževo vodo lahko uporabite tudi na vrtu
Če vam po zalivanju sobnih rastlin nekaj tekočine ostane, jo lahko v toplejšem delu leta uporabite tudi pri zelenjavnih in okrasnih rastlinah na vrtu.
Primerna je za zalivanje okoli rastlin, ne pa za dolgotrajno shranjevanje. Najbolj praktično je, da jo uporabimo svežo in jo enakomerno porazdelimo po več rastlinah.
Poleti je lahko poraba večja, novembra pa bo liter riževe vode pogosto dovolj za celo zbirko sobnih lončnic.
Kaj pa riž sam – ga lahko dodamo v lonec?
Surovega ali kuhanega riža ni smiselno posipati po površini lonca samo zato, da bi rastlini dodali hranila. V stanovanju lahko ostanki hrane privabijo mušice in druge nezaželene obiskovalce.
Riževa voda je veliko čistejši način uporabe istega kuhinjskega ostanka. Tekočino rastlina dobi skupaj z običajnim zalivanjem, trdni del pa ostane namenjen kuhinji.
Če vam ostane kuhan riž, je njegova prava pot krožnik ali primeren kompostni sistem, ne cvetlični lonec.
