Mlada jablana ali hruška lahko v november vstopi popolnoma zdrava, spomladi pa vas na deblu pričaka oglodano lubje, globoka razpoka ali poškodba tik nad tlemi. Najbolj ranljiva so prav mlada sadna drevesa s tankim lubjem, zato je november pravi čas, da zaščitite deblo pred zajci, srnjadjo, voluharji in močnimi zimskimi temperaturnimi nihanji. Nekaj minut dela je precej lažjih kot reševanje drevesa, ki mu je lubje poškodovano okoli večjega dela debla.
Ključni poudarki:
- Mlada debla pred zimo zaščitite z dovolj visoko mrežo ali namenskim ščitnikom, zlasti kjer se pojavljajo zajci in srnjad.
- Zaščita mora segati dovolj visoko tudi glede na morebitno snežno odejo, saj živali pozimi dosežejo višje dele debla.
- Zastirke ne nasujte neposredno ob deblo, saj lahko prav tam ustvari priročno skrivališče za voluharje.
Zajec lahko v eni noči naredi precej več škode, kot se zdi
Ko je na voljo veliko druge hrane, zajec za mlado jablano morda sploh ne pokaže zanimanja. Položaj se spremeni pozimi, ko trava in zelnate rastline izginejo pod snegom, dostopne hrane pa je bistveno manj. Takrat postane mlado lubje sadnega drevja precej bolj vabljivo. Slovenska priporočila zato pri mladih drevesih svetujejo zaščito debel z mrežo proti divjadi še pred močnejšim zimskim vremenom.
Poškodbe zajcev so navadno dokaj prepoznavne. Lubje je oglodano v pravilnejših zaplatah, tanjše vejice pa so lahko odgriznjene pod značilnim ostrim kotom. Posebnost zime je sneg: če ga zapade 30 ali 40 centimetrov, zajec ne stoji več pri tleh, temveč na snežni odeji, zato lahko doseže precej višji del debla.
Prav zato 20 centimetrov visok ščitnik tik ob tleh ni vedno dovolj. Zaščita naj sega višje od območja, ki ga lahko žival doseže tudi ob snegu, spodnji del pa naj bo nameščen tako, da zajec ali voluhar ne prideta do debla pod njim.
Mreža je pogosto boljša rešitev kot tesno ovijanje debla
Za zaščito pred zajci in srnjadjo se dobro obnese pocinkana mreža z dovolj drobnimi odprtinami ali namenski zaščitni tulec za sadno drevje. Okoli debla naj ostane nekaj prostora; mreže ne stisnite neposredno ob lubje, saj želite predvsem ustvariti fizično oviro, ne pa debla nepredušno zaviti. Pri mladih drevesih je smiselno ščitnik preveriti tudi naslednjo pomlad, da ga deblo z rastjo ne začne preraščati.
Srnjad lahko povzroči drugačno škodo. Poleg objedanja mladih poganjkov lahko samci z drgnjenjem rogov ob mlada drevesca poškodujejo lubje po precej večji površini. Na takšnih območjih je zato kratka zaščita samo okoli spodnjih 20 ali 30 centimetrov debla premalo; učinkovitejša je višja mrežasta zaščita okoli celotnega mladega drevesa ali vsaj spodnjega dela krošnje.
Pred zimo preverite predvsem:
- ali zaščita sega dovolj visoko tudi za snežno zimo,
- ali je spodaj dovolj dobro zaprta, da pod njo ne pridejo manjši glodavci,
- ali mreža oziroma tulec ne drgne neposredno ob deblo,
- ali vezice niso tako tesne, da bi se lahko čez sezono zajedle v lubje.
Pri drevesih, ki jih že ščiti stara spirala ali plastičen tulec, je november dober trenutek, da zaščito odstranite, preverite deblo in jo nato po potrebi pravilno ponovno namestite.
Voluharja lahko nevede povabite prav z debelo zastirko
Zastirka okoli mladega sadnega drevesa je koristna: zmanjšuje izgubo vlage, omejuje travo in dolgoročno izboljšuje tla. Vendar je pomembno, kje se konča. Če lesne sekance, listje ali drug organski material nasujemo neposredno ob deblo v debelo plast, ustvarimo skrit in zaščiten prostor, kjer se lahko zadržujejo glodavci.
Okoli samega debla zato pustite nekaj centimetrov prostega prostora. Zastirka naj tvori širok kolobar nad koreninskim območjem, ne pa kupa v obliki vulkana, ki sega po deblu navzgor. Takšna postavitev je boljša tudi zaradi vlage, saj lubje na spodnjem delu debla ni namenjeno temu, da bi bilo več mesecev zakopano v mokrem organskem materialu.
Voluharji lahko pozimi objedajo lubje zelo nizko pri tleh, pogosto celo pod snežno odejo, zato poškodbe odkrijemo šele spomladi. Posebej nevarno je krožno objedanje, pri katerem je prekinjen velik del prevodnega tkiva okoli debla in lahko mlado drevo zaradi tega propade.
Če imate z voluharjem redne težave, je najbolje razmišljati o zaščiti že pri sajenju in koreninski sistem namestiti v primerno zaščitno mrežo. Pri že posajenih drevesih pa jeseni odstranite gosto travo neposredno okoli debla, ne ustvarjajte skrivališč iz visokega plevela ter spodnji del dobro preglejte.
Tudi zimsko sonce lahko poškoduje mlado deblo
Na zelo jasen zimski dan lahko sonce močno segreje predvsem južno in jugozahodno stran debla. Ko sonce zaide, temperatura lubja hitro pade, zaradi velikega nihanja pa lahko pri občutljivih mladih drevesih nastanejo poškodbe oziroma navpične razpoke. Mlada drevesa s tankim, gladkim lubjem so za takšne težave občutljivejša od starejših.
Na izpostavljenih legah lahko deblo zaščitite z namenskim svetlim ovojem za drevesa, ki odbija del sončne energije. Ovoj namestite pozno jeseni in ga spomladi odstranite; ni namenjen temu, da bi ostal na drevesu vse leto. Temnih, neprepustnih materialov in improviziranih plastičnih folij raje ne uporabljajte, saj lahko pod njimi nastanejo velika temperaturna nihanja in zadrževanje vlage.
Pri zaščiti pred soncem in pri zaščiti pred živalmi se lahko cilj združi v enem ustrezno izbranem ščitniku, vendar mora material ostati primeren za stik z drevesom. Če uporabljate mrežo zaradi srnjadi, ta sama po sebi ne ščiti nujno pred sončnimi poškodbami, zato na zelo izpostavljenih mladih drevesih preverite obe nevarnosti posebej.
Posebno pozornost namenite drevesom, ki ste jih posadili letos
Na novo posajena sadika še nima razvejanega koreninskega sistema odraslega drevesa, zato jo zimske obremenitve hitreje prizadenejo. November je primeren čas, da preverite, ali je drevo stabilno, ali ga oporni kol še pravilno drži in ali se vez ne zajeda v lubje. Zastirka lahko ostane nad koreninskim območjem, vendar naj se – kot že omenjeno – ne dotika samega debla.
Preden tla zmrznejo, preverite tudi njihovo vlažnost. Jeseni pogosto mislimo, da je zaradi hladnega vremena zalivanje končano, vendar lahko suho in vetrovno obdobje izsuši tla tudi pozno v sezoni. Če je zemlja izrazito suha, jo pred zmrzovanjem dobro navlažite; dobro založena tla z vodo pomagajo predvsem sveže posajenim drevesom vstopiti v zimo v boljšem stanju.
Pri figah, kakiju in kiviju so zahteve še nekoliko večje, saj so zlasti mlade rastline občutljivejše na nizke temperature. Slovenski strokovnjaki pri teh vrstah priporočajo dodatno zaščito spodnjega dela rastline in koreninskega območja z zračnim materialom oziroma primerno zastirko. Pri običajni odrasli jablani ali hruški takšno ovijanje cele rastline ni potrebno.
Zaščito je najbolje namestiti, ko je drevo že v mirovanju, vendar še preden nas presenetita sneg in močnejši mraz. S tem ostane deblo dostopno za pregled, mrežo lahko dobro pritrdite in po potrebi odstranite gosto rastje ob njem, še preden postanejo tla trda ali razmočena.
