Pasje ležišče. Na prvi pogled preprost nakup, vendar ko se enkrat lotimo te naloge, smo lahko kaj hitro zmedeni, kaj sploh izbrati. Ponudba na trgu je namreč res bogata. Ležišča so vseh mogočih oblik, velikosti, barv, vzorcev in materialov. Vsi proizvajalci pa obljubljajo prava pasja nebesa. Vendar pa ni vse zlato, kar se sveti. Velika večina izdelkov je namreč še vedno iz sintetičnih materialov, ki ne dihajo, poleg tega pa lahko povzročajo kontaktne alergije.
Prvi udomačeni psi so spali z družino
Za povrhu so prevlečeni s snovjo, ki jih ščiti pred ognjem, ali snovjo, ki jih ščiti pred madeži, ki sta pri občutljivih kužkih spet lahko sporni. Na drugi strani tudi naravni materiali niso nujno nedolžni. Uporabljeni pesticidi pri sami pridelavi, načini obdelave vlaken, uporabljena barvila in drugi dodatki nam žal ostajajo neznanka. Poleg tega so predpisi pri izdelkih za živali verjetno manj strogi in manj nadzorovani kot pri ljudeh. Naredimo raje svojemu kužku sami posteljico iz naravnih materialov, pa bomo zadovoljni mi in on. Poglejmo si, kako, v tokratnem prispevku.
Tisti, ki svojim kužkom dovolite poležavanje na kavčih in posteljah, se verjetno sprašujete, če je sploh smiseln nakup postelje za psa, če pa kuža večino časa preživi na vaših počivalnikih. Poskusite, saj vas utegne presenetiti, da bo vaš kuža kar naenkrat raje spal na svoji novi posteljici, namesto pri vas. Čeprav se mogoče nekateri zgražajo ob misli na psa, ki spi v postelji lastnika, ima ta »navada« bogato zgodovino. Začela se je namreč še v času, ko je prišlo do prvega udomačevanja volkov, ki so potem postali hišni psi. Ti prvi udomačeni kužki so spali s svojo družino, jo greli in varovali pred morebitnimi nočnimi plenilci. Da spimo skupaj s svojim psom, tako ni nekaj novega.
Volkovi v naravi ne spijo na oblazinjenih sintetičnih materialih
Naš kuža Wuf ni bil deležen tega razkošja. Takoj na začetku smo mu odredili prostor, kjer spi ponoči in čez dan, medtem ko mu na sedežno garnituro in posteljo nismo dovolili. Ker sama poskušam posnemati vzorce iz narave, nisem nikoli razmišljala o nakupu kraljevske postelje za psa. Volkovi v naravi pač ne spijo na dvojno oblazinjenih sintetičnih materialih. Wuf je tako dobil nekaj starih odej in to so bile njegove posteljice, s katerimi je bil povsem zadovoljen. Lani, ko je bil star približno tri leta in pol, pa sem začela opažati otiščance po nogah. Sicer ni bilo nič skrb vzbujajočega, le na predelih kostnih štrlin je bila koža rahlo odebeljena in potemnela.
Začela sem razmišljati, da odeja očitno le ni optimalna izbira in da naš Wuf potrebuje nekaj mehkejšega. Psi atletskih postav z nizkim deležem maščobe, ki so za povrhu še kratkodlaki, imajo manj »amortizerjev« in pritisk kostnih štrlin na trdo podlago je tako večji. Prebrskala sem ponudbo pasjih postelj, vendar kar nisem našla takšne, ki bi mi bila povsem všeč. Misel na posteljo sem malce opustila in Wuf je še naprej spal na svojih odejicah. Potem pa sem videla posteljico za psa iz ajdovih luščin in jo že hotela kupiti, ampak je bila žal premajhna. Misel na to posteljico mi kar ni šla iz glave, in ker imam nekaj osnovnega šiviljskega znanja, sem kaj hitro ugotovila, da bi jo lahko naredila kar sama.
Kaj sploh potrebujemo?
Najprej seveda luščine. Večji ko je kuža, več jih potrebujemo, nekako od 5 do 10 kg na 30 kg psa, odvisno od tega, kako kraljevska bo postelja. Ajdove luščine so sicer med dražjimi, a k sreči obstajajo tudi cenejše, manj znane različice, in ena takih so na primer pirine luščine.
Pri izbiri luščin je treba paziti predvsem na to, da so očiščene, kar pomeni, da so odstranjeni prašni delci, ki bi lahko dražili dihala. Poleg tega je dobro izbrati ekološko pridelane, da se izognemo morebitnim ostankom pesticidov, ki ji vsekakor ne želimo imeti v postelji psa.
Luščine imajo to čudovito lastnost, da se anatomsko prilegajo in delujejo mikromasažno, zato so še kako primerne tudi za starejše pse in tiste, ki imajo težave s sklepi. Poleg tega so luščine naravni termoregulator in poleti prijetno hladijo, pozimi pa dobro izolirajo od mrzlih tal. Vonj takšne postelje malce spominja na vonj po posušeni travi, le da je bolj žiten.
Poleg luščin potrebujemo še dve bombažni prevleki. Notranja je obvezno z zadrgo, ker predstavlja vrečko, kamor natrosimo luščine, zunanja pa je lahko na gumbe ali samo na preklop. Pomembno je, da izberemo trpežen debelejši bombaž, da so luščine kar najbolj zaščitene pred raztrosom. Idealne so kakšne starejše prevleke za odeje. Te imajo običajno že všite gumbe ali zadrge, ki jih lahko koristno porabimo in imamo tako manj dela s šivanjem. Poleg tega so starejše prevleke že večkrat oprane in so se v vseh teh procesih pranja že odstranile morebitne nezaželene snovi v tkanini.
Kako določimo velikost postelje?
Za primerno velikost postelje je najbolje, da psa izmerimo. Izmerimo njegovo dolžino, od smrčka do repa, in višino, od pleč pa vse do konca sprednje tace. To so res minimalne mere, ki jih potrebujemo, da se bo naš kuža udobno zleknil na postelji. Na drugi strani navzgor ni omejitev, če želimo narediti posteljo, ki bo večja od našega kužka, le luščin pač potrebujemo toliko več. Je pa tako, da so luščine sipke in je takšno posteljo teže prenašati in malce nerodno tudi slačiti in oblačiti. Sama sem nazadnje naredila posteljo za našega Wufa, ki ima približno 35 kg, iz 10 kg luščin in to je bila nekako zgornja meja za njeno udobno prenašanje.
Zato sem se tokrat iz praktičnih razlogov odločila za manj polnjenja in tudi iz 7 kg luščin je postelja še vedno kraljevska. Na notranji prevleki je bolje narediti kakšen šiv več kot pa manj. Najbolje je narediti dvakrat po dvojni šiv vzporedno in pri tem uporabiti kakovosten, mogoče malce debelejši trpežen sukanec. Notranja prevleka se navadno ne snema, ker je zunanja tista, ki jo peremo. Seveda lahko nekajkrat na leto luščine tudi iztresemo iz notranje prevleke v kakšno posodo in damo prat še to prevleko, čeprav zadošča že to, da jo skupaj z luščinami prezračimo na soncu. Sama uporabljam še dodatno tretjo bombažno prevleko, s katero samo prekrijem posteljo, tako da spodnja prevleka načeloma ostaja res popolnoma čista. Razmišljala sem tudi o notranji prevleki, ki bi zadrževala vodo, vendar potem takšna postelja ne bi več dihala, zato sem to idejo opustila.
Pazite samo, da mokrega psa najprej dobro obrišete, preden se uleže na svojo naravno posteljo. Naš Wuf je nad svojo novo posteljo navdušen, čeprav je na začetku potreboval nekaj časa, da se je je navadil. Preskok z nizkih odejic na visoko mehko posteljo je bil izrazit in mu ni bilo povsem jasno, kaj naj počne s to puhasto zadevo. Bilo ga je prav zabavno opazovati, ko je korakal prek nje in se čudil, ko so se mu tace udirale v luščine. Preden se je prvič ulegel, se je na njej še petkrat zavrtel v krogu in se potem zadovoljno pogreznil vanjo. Zdaj je ne zamenja več za nobeno odejico in mogoče bi jo imel celo raje od kavča, če bi seveda smel nanj.
Preberite tudi: Alergije pri psih: Kje iskati vzroke, da je toliko psov alergičnih?
