Gojenje gob se morda sliši kot nekaj eksotičnega, za kar potrebujemo veliko znanja in se ga lotevajo le strokovnjaki, a resnica je precej drugačna. Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) je ena najbolj enostavnih gob za domačo pridelavo. Raste hitro, potrebuje skromne pogoje in daje obilne pridelke večkrat zapored. Čeprav bukove ostrigarje najdemo tudi v naravi, so za gojenje doma še posebej primerni, ker ne potrebujejo dragih rastlinjakov ali kompleksne opreme.
Poleg tega bukovi ostrigarji veljajo za “funkcionalno hrano”. Bogati so z beljakovinami, vsebujejo vitamine skupine B, vitamin D (če so izpostavljeni svetlobi), minerale kot so kalij, baker in železo, ter celo spojine z možnimi zdravilnimi učinki – raziskave kažejo na njihovo vlogo pri krepitvi imunskega sistema in nižanju holesterola.
Domače gojenje je poleg ugodne cene in užitka ob gledanju, kako uspevajo, tudi ekološko, saj substrat lahko uporabimo materiale, ki bi sicer končali med odpadki – slamo, žagovino ali celo kavno usedlino.
Kaj potrebujete za začetek
Preden se lotimo postopka, si oglejmo osnovne elemente:
- Substrat – hranilna osnova, v katero se naseli micelij in iz katere gobe črpajo energijo. Najbolj primerni so slama, lesni peleti, žagovina ali celo kavna usedlina.
- Micelij – poenostavljeno »seme« gob, ki ga lahko kupimo v obliki zrnc, tekoče kulture ali celo že pripravljenih kompletov v gojilnih vrečah.
- Prostor – ne potrebujete kleti ali rastlinjaka; zadostuje temen, vlažen prostor (garaža, shramba, balkon), kjer lahko nadzirate osnovne pogoje.
Substrati za gojenje bukovih ostrigarjev
Slama – klasična izbira
Slama je verjetno najbolj dostopen in priljubljen substrat. Pomembno je, da je čista, brez plesni in kemikalij. Narezati jo moramo na koščke dolge 5–10 cm, da jo micelij lažje in hitreje preraste.
- Prednost: daje dobre pridelke in je poceni.
- Slabost: potrebno jo je pasterizirati, sicer se razvije plesen.
Kavna usedlina – trajnostna rešitev
Če redno pijete turško kavo, je to idealen substrat. Sveža kava je že delno sterilna, ker je bila poparjena z vrelo vodo.
- Prednost: recikliramo odpadek, hkrati pa je bogat vir hranil.
- Slabost: če kavna usedlina predolgo stoji, se hitro okuži s plesnijo, zato jo moramo uporabljati svežo.
Žagovina in lesni peleti
Uporabni so predvsem pri večjih količinah. Les naj bo od listavcev (bukev, hrast), nikoli obdelan z lakom ali kemikalijami. Lesne pelete preprosto prelijemo z vročo vodo, da nabreknejo.
- Prednost: zelo stabilen substrat.
- Slabost: počasnejša rast micelija kot pri slami.
Korak za korakom: kako gojimo bukove ostrigarje
1. Priprava substrata
Substrat je treba pripraviti tako, da se uniči nezaželene mikroorganizme in hkrati zadrži pravo količino vlage.
- Slama: segrejemo v vodi (70–80 °C) in pustimo 1–2 uri. Nato odcedimo in ohladimo.
- Žagovina ali peleti: prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo nekaj ur.
- Kavna usedlina: uporabimo svežo, še toplo, ali jo shranjujemo v zaprtem vedru in pasteriziramo v pečici (30 min pri 80 °C).
Substrat mora biti vlažen, a ne preveč moker. Preprost test: stisnite ga v pest. Če se iz njega izcedi le nekaj kapljic, je vlaga ravno pravšnja.
2. Dodajanje micelija
Ko se substrat ohladi, vanj enakomerno vmešamo micelij (približno 5–10 % teže substrata). To je lahko micelij v zrnih (najpogostejši), ki se hitro razširi.
Substrat z micelijem damo v plastične vreče, v katere predhodno naredimo majhne luknjice (ali jih zarežemo kasneje).
3. Inkubacija – rast micelija
Vreče postavimo v topel, temen prostor (20–24 °C). V naslednjih 2–3 tednih bo micelij prerastel celoten substrat. Vreča bo postala bela – to pomeni, da je pripravljena za plodove.
- Pazite: če opazite zelene, črne ali rožnate madeže, gre za plesen. V takem primeru substrat zavrzite.
4. Plodna faza – formiranje gob
Ko je substrat bel in popolnoma prerastel, vreče prestavimo v prostor s svetlobo (posredna svetloba, brez močnega sonca), nižjo temperaturo (15–20 °C) in visoko vlago (85–95 %).
- Vreče zarežemo, da lahko gobe poženejo na plano.
- Redno pršimo okoli vreč (ne direktno po gobah), da zadržujemo vlago.
- Prezračujemo prostor, saj bukovi ostrigarji potrebujejo svež zrak.
Že po nekaj dneh se začnejo pojavljati majhne gobe, ki hitro rastejo.
5. Pobiranje gob
Bukovi ostrigarji rastejo izredno hitro – od prvih majhnih zametkov do velikih klobukov mine komaj 4–7 dni. Obiramo jih, ko so klobuki še rahlo zavihani navzdol. Če čakamo predolgo, postanejo vlaknasti in izgubijo okus.
- Gobe obtrgamo skupaj s celotnim grozdom.
- Ne režemo jih posamično, saj s tem substrat hitreje oslabi.
6. Več pridelka iz iste vreče
Iz ene vreče lahko dobimo 2–3 valove gob. Po prvem obiranju pustimo substrat počivati 1–2 tedna, nato ga spet navlažimo s pršenjem. Ko gobe prenehajo rasti, substrat lahko raztresemo po vrtu kot gnojilo – še vedno je bogat z organsko snovjo.
Najpogostejše napake in kako jih preprečiti
- Plesen na substratu: slaba higiena ali premalo segreta slama. Vedno sterilizirajte opremo in substrat.
- Izsušitev: ostrigarji ljubijo vlago. Redno pršite ali uporabite vlažilnik.
- Premalo zraka: če so stebla predolga in klobuki majhni, pomeni, da ni dovolj svežega zraka. Pomagajte si z ventilacijo.
- Preveč toplote: nad 26 °C micelij oslabi in plesen prevlada.
Časovnica gojenja ostrigarjev
- Teden 1–2: priprava substrata in začetek inkubacije.
- Teden 3–4: micelij preraste substrat, vreča postane bela.
- Teden 4–6: začetek plodne faze, pojavijo se prve gobe.
- Teden 5–7: prvi val obiranja.
- Teden 8–10: drugi val obiranja.
Zakaj so ostrigarji hvaležne gobe za začetnike
- Hitro rastejo, uspevajo v preprostih pogojih.
- Iz enega kompleta dobimo več obiranj.
- Odlični so v kuhinji – od juh in rižot do testenin in omak.
- Z gojenjem doma prihranimo denar in poskrbimo za trajnostno porabo.
Preberite tudi:
- Kje septembra rastejo jurčki? Najboljše lokacije in gozdovi za gobarjenje
- To je najboljši čas za nabiranje jurčkov: Kaj pravijo izkušeni gobarji?
- Gobovi svaljki – Okusna in nasitna domača jed
