Por na gredi lepo raste, toda njegov svetli del ostaja kratek, večina stebla pa je zelena in obdana z močnimi listi. Z dodatnim gnojilom tega ne bomo spremenili. Osipavanje pora deluje drugače: spodnjemu delu rastline odvzame svetlobo, zato ta ostane svetlejši, nežnejši in nekoliko blažjega okusa.
Konec avgusta lahko začnemo ali nadaljujemo osipavanje jesenskih in prezimnih sort, ki bodo na vrtu rasle še več tednov. Zemlje pa ne smemo naenkrat nasuti visoko med liste. Dodajamo jo postopoma in vedno ostanemo pod najnižjim razcepom listov.
Ključni poudarki:
- Osipavanje pora postopoma podaljšuje svetli del stebla, vendar učinkuje le, dokler rastlina še aktivno raste.
- Naenkrat dodajte le nekaj centimetrov rahle zemlje in je nikoli ne nasujte v sredico med liste.
- Papirnat ovratnik lahko zadrži zemljo zunaj listov, vendar ne sme stiskati stebla ali ostati moker po večdnevnem dežju.
Zakaj osipavanje pora ustvari daljši beli del?
Tisto, kar pri poru običajno imenujemo steblo, je pravzaprav podaljšan spodnji del tesno prilegajočih se listnih nožnic. Kjer so te izpostavljene svetlobi, tvorijo zeleno barvilo. Del, ki raste pod zemljo oziroma v temi, ostane svetel.
Osipavanje zato ne pomeni dodajanja posebnega hranila. Okoli spodnjega dela rastline preprosto nasujemo rahlo zemljo, ki prepreči dostop svetlobe. Postopek imenujemo tudi beljenje pora, vendar ne gre za blanširanje v vreli vodi.
Svetli del je navadno:
- mehkejši;
- nekoliko blažjega okusa;
- primernejši za jedi, v katerih želimo enakomerno nežno teksturo;
- lažji za uporabo brez trših zgornjih listov.
Tudi zeleni deli zdravega pora so užitni. Beljenje zato ni nujno za varnost ali kakovost pridelka, temveč je način, s katerim vplivamo na obliko in teksturo rastline.
Kateri por lahko konec avgusta še osipamo?
Največ koristi bo pri poru, ki bo rasel še jeseni ali prezimil na gredi. Poznojesenske in zimske sorte imajo dovolj časa, da se po prvem osipavanju še odebelijo in podaljšajo.
Primerna rastlina:
- je dobro ukoreninjena in čvrsto stoji;
- ima zdrave modrozelene ali zelene liste;
- je debela vsaj približno kot prst;
- nima gnile, mehke ali poškodovane osnove;
- bo na gredi ostala še več tednov.
Zgodnjega poletnega pora, ki je že dosegel velikost za pobiranje, ni smiselno zasuti z visokim nasipom tik pred uporabo. Obstoječi zeleni listi zaradi tega ne bodo v nekaj dneh postali dolga bela stebla.
Prav tako ne osipajte močno poškodovanih rastlin. Če med listi opazite rove, iztrebke, ličinke ali gnilo tkivo, najprej ugotovite, ali gre za čebulnega molja, porovo zavrtalko ali bolezen. Zemlja teh težav ne bo pozdravila in lahko zakrije prve znake propadanja.
Pred začetkom odstranite plevel in preverite sredico
Por ima razmeroma plitve korenine. Pred osipavanjem plevel odstranite previdno in brez globokega prekopavanja tik ob rastlinah.
Razprite zunanje liste ter preverite spodnji del rastline. Pozorni bodite na:
- oranžne pege, značilne za porovo rjo;
- vzdolžne poškodbe in svetle rove;
- uvele ali nenavadno zavite notranje liste;
- mehko tkivo pri osnovi;
- polže, ki se skrivajo med listi;
- zemljo, ki je že ostala ujeta v sredici.
Posamezen star ali poškodovan zunanji list lahko odstranite. Zdravih listov ne krajšajte samo zato, da bi bilo osipavanje lažje. Por jih potrebuje za nadaljnjo rast.
Če je zemlja po dežju težka in lepljiva, počakajte, da se nekoliko osuši. Mokre grude je težko enakomerno razporediti, poleg tega lahko ob steblu zadržijo preveč vode.
Kako pravilno osipati por
Uporabite rahlo, drobljivo vrtno zemljo. Če je med vrstami ni dovolj, lahko prinesete čisto zemljo z drugega zdravega dela vrta ali uporabite mešanico vrtne prsti in zrelega presejanega komposta.
Svežega hlevskega gnoja ne nasipajte neposredno ob stebla. Prav tako ne uporabljajte zemlje z grede, na kateri so čebula, česen ali druge čebulnice kazale znake talnih bolezni.
Postopek:
- Zemljo med vrstami najprej plitvo zrahljajte.
- Z roko ali majhno motiko jo povlecite proti osnovi pora.
- Naenkrat dodajte približno 3–5 centimetrov višine.
- Nasip oblikujte okoli stebla, vendar naj ostane pod najnižjim mestom, kjer se listi razcepijo.
- Zemlje ne tlačite z nogo. Z dlanjo jo le rahlo utrdite, da je ne odnese prvi dež.
- Če so tla suha, zalijte ob strani nasipa in ne neposredno v listni lijak.
- Postopek ponovite, ko por dodatno zraste ali ko se nasip po dežju opazno posede.
Končna višina je odvisna od sorte, začetne globine sajenja in razdalje med rastlinami. Poru, ki je bil spomladi posajen plitvo in zelo na gosto, pozno osipavanje ne more ustvariti enako dolgega svetlega dela kot globoko posajenemu poru z dovolj prostora.
Najpomembnejša meja je razcep spodnjih listov
Zemljo nasujte samo do spodnjega dela zelenih listov. Ne prekrijte njihovega razcepa in ne polnite prostora med njimi.
Če zemlja zaide v sredico, nastaneta dve težavi. Pri pripravi pridelka jo boste težko izprali iz vseh plasti, ob dolgotrajni vlagi pa lahko ostane ujeta tik ob nežnem mladem tkivu.
Posebej previdni bodite pri poru z bolj odprto, pahljačasto rastjo. Njegovi listi zemljo lažje ujamejo kot listi sort s tesno sklenjenim steblom.
Med delom z eno roko liste rahlo držite skupaj, z drugo pa zemljo nasipajte samo okoli zunanjega dela. Če je vrsta zelo gosta, osipajte vsak por posebej, namesto da čez celo gredo z motiko potisnete visok greben.
Domači papirnati ovratnik zadrži zemljo zunaj listov
Pri odprtih sortah ali zelo rahli zemlji lahko okoli stebla namestite preprost zaščitni ovratnik.
Potrebujete:
- kos čistega, nepremazanega rjavega papirja ali tankega kartona;
- naravno vrvico;
- škarje.
Izrežite trak, visok približno 10–15 centimetrov. Ohlapno ga ovijte okoli spodnjega dela pora in ga pritrdite z vrvico. Med ovratnikom in rastlino naj ostane dovolj prostora, da se steblo lahko še debeli.
Zgornji rob ovratnika mora ostati pod najnižjim razcepom listov. Nato okoli njega postopoma nasujte zemljo.
Ovratnik ima dve nalogi:
- preprečuje, da bi zemlja padala med liste;
- izključi svetlobo tudi tam, kjer nasip ni povsem enakomeren.
Po močnem dežju ga preverite. Razmočen karton, ki tesno objema rastlino, lahko zadržuje vlago in privabi polže. Če se sesede ali začne razpadati, ga odstranite oziroma zamenjajte.
Ne uporabljajte črnega plastičnega traku, folije ali tesne plastenke. Plastika ne diha, na soncu se lahko močno segreje, pod njo pa ostajata kondenz in skrita poškodba stebla.
Ali lahko namesto zemlje uporabimo samo zastirko?
Rahlo suho zastirko je mogoče dodati okoli gredice, vendar sama ni tako zanesljiva za beljenje. Svetloba prodira med slamo in večje rastlinske delce, poleg tega se material hitro posede.
Debel kup sveže pokošene trave tik ob poru ni primeren. Med razkrajanjem se segreva, zadržuje veliko vlage in se lahko sprime v neprepustno plast.
Za osipavanje uporabite predvsem drobljivo zemljo. Tanjšo zastirko lahko položite ob zunanji rob nasipa, da pomaga ohranjati vlago in omejuje rast plevela.
Osipavanje ne nadomesti vode in hranil
Por bo daljši beli del razvijal samo, če bo še naprej rasel. V suhi zemlji se rast upočasni, ne glede na višino nasipa.
Zemlja naj bo enakomerno vlažna, vendar ne razmočena. Zalivajte redkeje in globlje, vodo pa usmerite ob korenine. Močenje listov poveča možnost širjenja glivičnih bolezni, zlasti če se listje do večera ne posuši.
Pozno poleti ne dodajajte velikih količin hitro delujočega dušikovega gnojila. Preveč dušika lahko spodbudi mehko rast, ki je občutljivejša na bolezni in poznejši mraz.
Če je bil por pravilno pognojen ob pripravi grede in je njegovo listje zdravo obarvano, je za zdaj pomembnejša stalna vlaga kot novo močno gnojenje.
Kdaj osipavanje raje izpustite?
Pora ne zasipajte višje, če:
- je zemlja težka, mokra in se lepi na orodje;
- voda na gredi po dežju dolgo zastaja;
- je osnova rastline mehka ali neprijetno diši;
- so listi močno napadeni in sredica že propada;
- nameravate rastlino pobrati v nekaj dneh;
- med rastlinami ni prostora za varen nasip;
- bi morali z zemljo prekriti najnižje listne razcepe.
V mokrih težkih tleh je boljša možnost ohlapen papirnat ovratnik brez visokega zemeljskega nasipa. Tudi tega redno preverjajte in odstranite, če se pod njim nabira vlaga.
Pri pobiranju osutega pora uporabite vile
Osut por sega globlje, zemlja okoli stebla pa je utrjena. Če ga samo močno potegnete za liste, se lahko svetli del prelomi ali ostane v tleh.
Vrtne vile zapičite nekoliko stran od rastline, da ne prerežete korenin in stebla. Zemljo privzdignite, por pa z drugo roko nežno izvlecite.
Pred pranjem odstranite zunanji poškodovani list in skrajšajte korenine. Por nato prerežite vzdolžno ali njegove plasti razprite pod tekočo vodo. Tudi pri pravilnem osipavanju lahko med zunanjimi listi ostane nekaj zemlje.
Najlepši rezultat zato ne pride iz enega visokega kupa zemlje. Daljši svetli del nastaja postopoma: nekaj centimetrov rahle prsti, dovolj časa za nadaljnjo rast in jasna meja pod najnižjimi listi. Prav zadnja podrobnost odloča, ali boste jeseni pobrali čist, čvrst por ali pa iz njegove sredice izpirali blato.
Preberite tudi:
- Čebulni molj se skriva v sredici pora – Avgusta preverite ta znak
- So se na listih pora pojavile oranžne lise? Zdaj je najpomembneje, kaj odstranite
