Kefir – krepčilna pijača s številnimi pozitivnimi lastnostmi

Kefir je fermentiran probiotični napitek, poln zdravju koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo uravnavati našo črevesno floro. Kefir je hranilno bolj bogat od jogurta, saj nas oskrbi z vsemi potrebnimi aminokislinami in minerali (vsebuje magnezij, kalcij, fosfor in železo), bogat pa je tudi z vitamini B-kompleksa ter vitaminoma A in E. Zaradi zdravilnih učinkov na človeško telo je danes kefir zelo priljubljen mlečni napitek, še vedno pa ga največ proizvedejo v Rusiji.

Kefir prepoznamo po njegovi penasti strukturi in prav posebnem, nekoliko rezkem okusu. Ta hranilno bogat napitek izvira z območja Kavkaza. Tamkajšnja ljudstva še danes verjamejo, da so kefirjeva zrna v njihovo deželo prišla kot darilo Alaha oziroma preroka Mohameda. Kefirju so pripisovali številne zdravilne lastnosti, povezovali pa so ga tudi z dolgoživostjo. Še danes visoka biološka vrednost in njegov blagodejni učinek na presnovo še nista popolnoma raziskana in pojasnjena. Tudi sama razlaga o nastanku kefirjevih zrn še ni popolnoma znana.

Kefirjevo zrno

Kefir pridobivamo z dodajanjem kefirjevih zrn v mleko. Kefir so nekoč pripravljali iz kravjega, kozjega, ovčjega ali kameljega mleka, in sicer v mehovih iz živalskih kož. Sicer pa je kefirjevo zrno nepravilne oblike, njegova površina pa hrapava. Je bele ali rumenkaste barve, kar je odvisno od količine vezane mlečne maščobe. Kefirjeva zrna so po svojih teksturi rahlo elastične in želatinaste granule. Na prvi pogled so podobna cvetači. Kefirjevo zrno sestavljajo kompleksne združbe različnih bakterij in kvasovk v različnih razmerjih.

Proizvodnja kefirja

Kefir proizvajamo z mlečno-kislinsko in alkoholno fermentacijo, ki jo omogoča raznovrstna flora kefirjevih zrn. Kefirjeva zrnca se sicer ne morejo natančno obnavljati, ampak se ponovno pridobivajo iz kislega mleka. Ko kefirjeva zrna dodamo mleku, nabreknejo – nastane želeju podobna struktura. Sicer je kefirjevo zrno sestavljeno iz polisaharidov in proteinov, to mešanico pa imenujemo kefiran.

Končni izdelek je belo rumene barve, njegov okus pa kiselkasto svež in nekoliko rezek. Struktura kefirja je penasta in kremasta, kar pripisujemo vsebnosti ogljikovega dioksida.

Naj povemo, da ob proizvodnji kefirja nastanejo minimalne količine odpadne surovine. Kefirjeva zrnca ponovno cepimo v novo mleko in tako ne predstavljajo nobenega odpadka. Za pranje kefirjevih zrn sicer uporabljamo, ohlajeno in sterilizirano vodo, vendar tudi pranje izvajamo le občasno. Z vseh vidikov je torej proizvodnja kefirja okolju zelo prijazna.

Pozitivni učinki kefirja

• Kavkaška ljudstva slovijo po svoji vitalnosti in dolgoživosti in verjamejo, da gre veliko zaslug za to prav rednemu uživanju kefirja.
• Kefir blagodejno vpliva na našo prebavo. Blaži zgago, občutek teže v želodcu, pomaga pri driski in zaprtju ter na splošno pomaga ohranjati zdravo črevesno mikrofloro.
• Uživanje kefirja naj bi pomagalo razstrupljati telo.
• Kefir je bogat z antioksidanti, ki zavirajo procese staranja.
• Kefir pozitivno vpliva na vse reproduktivne funkcije – izboljšuje plodnost in skrbi za optimalno delovanje hormonov.
• Z rednim uživanjem kefirja skrbimo za krepak imunski sistem.
• Kefir pomaga tudi pri težavah s kožo. Z rednim uživanjem izboljšamo videz pomarančne kože.
• Kefir je tudi primeren dodatek in dopolnilo prehrani dojenčkov ali kot nadomestek za materino mleko – še posebej pri tistih otrocih, ki so alergični na laktozo.

Kefir je resnično nepogrešljivo živilo v zdravi in uravnoteženi prehrani. Lahko ga uživamo samostojno ali pa uporabimo za pripravo različnih solatnih prelivov, hladnih juh in drugih osvežilnih napitkov, sladoledov, frapejev …