Domači kivi je konec oktobra pogosto še tako trd, da se zdi povsem nezrel. Toda pri kiviju to ni znak, da ga moramo pustiti na rastlini, dokler se ne zmehča. Plodove praviloma obiramo še trde, čim pozneje jeseni, vendar pred močnejšo slano, nato pa jih postopoma dozorevamo v notranjosti. Če nas na rastlini ujame zmrzal, se lahko začnejo hitreje mehčati in so slabše primerni za daljše shranjevanje.
Ključni poudarki:
- Kivi pustimo na rastlini čim dlje, vendar ga poberemo pred močnejšo slano.
- Ob obiranju je normalen plod še zelo trd; zmehča in osladi se šele med dozorevanjem po obiranju.
- Za sprotno dozorevanje nekaj plodov položimo k jabolkom, hruškam ali bananam, preostale pa hranimo hladno in ločeno.
Kivi na rastlini ne sme postati mehak
Pri jabolku ali breskvi pogosto preverjamo zrelost tako, da plod nekoliko pritisnemo. Pri kiviju bi nas takšno pravilo hitro zmedlo.
Najbolj razširjene debeloplodne sorte, predvsem ‘Hayward’, se pri nas običajno obirajo konec oktobra oziroma v začetku novembra. V tem času so plodovi še čvrsti in niso pripravljeni za neposredno uživanje.
To je povsem normalno. Kivi spada med sadje, ki lahko nadaljuje zorenje po obiranju. V tednih po pobiranju se spreminja struktura mesa, povečuje se občutek sladkosti in plod postopoma postaja mehak.
Zato ne čakamo, da bo na trti takšen kot kivi iz sklede na kuhinjski mizi. Če bi čakali tako dolgo, bi nas v večjem delu Slovenije prej ujela jesenska zmrzal.
Če je vreme lepo, se z obiranjem ne mudi
Vsak dodaten primeren jesenski dan na rastlini lahko plodu koristi. Zato v začetku ali sredi oktobra kivija običajno ne obiramo samo zato, ker je koledarsko že jesen.
V slovenskih razmerah ga pustimo viseti čim dlje in spremljamo predvsem vremensko napoved. Deloindom v oktobrskih priporočilih prav tako svetuje, naj z obiranjem pohitimo predvsem takrat, ko je napovedana zmrzal.
To pomeni, da je lahko med dvema vrtovoma samo nekaj kilometrov narazen pravi trenutek različen.
Na zaščitenem vrtu v toplejši legi lahko plodovi ostanejo na rastlini dlje. V hladni kotlini, kjer so jesenske slane pogostejše, jih bomo morda morali pobrati prej.
Najbolj uporabno pravilo je zato zelo preprosto:
Kivi pustite na rastlini čim dlje, vendar ne tvegajte močnejše jesenske pozebe samo zaradi dodatnih nekaj dni.
Kaj se zgodi, če ga ujame slana?
Aktinidija je precej občutljiva na jesenske in spomladanske pozebe. Pri plodovih ni težava samo vidna poškodba.
Kivi, ki ga na rastlini prizadene zmrzal, se lahko po obiranju hitreje zmehča in je slabše obstojen. Prav zato je pri pridelku, ki ga želimo hraniti več tednov ali mesecev, pravočasno obiranje pomembno.
Deloindom pri domačem shranjevanju kot pomembno mejo omenja temperature okoli –2 °C: plodovi, ki so izpostavljeni takšnemu mrazu, niso več tako primerni za daljše skladiščenje.
Če je torej za jutri zjutraj napovedana občutna zmrzal in imate pergolo polno pridelka, ni več smiselno čakati na popoln datum iz koledarja.
Poberite ga.
Kako pravilno pobrati kivi?
Plodove lahko primemo z roko in jih previdno ločimo od peclja. Pri večjem pridelku uporabite zabojčke, vendar jih ne napolnite tako visoko, da se spodnja plast pod težo zmečka.
Čeprav je nezrel kivi na otip trd, ga vseeno ne mečite v posodo. Poškodovano mesto se lahko med shranjevanjem hitreje začne kvariti.
Za daljše shranjevanje izberite predvsem:
- nepoškodovane plodove,
- kivi brez mehkih mest,
- plodove brez razpok,
- sadeže brez znakov gnitja ali večjih udarcev.
Poškodovane primerke ločite in jih zorite oziroma porabite najprej.
Če imate več različnih sort, jih ne obravnavajte nujno enako. Nekatere dozorijo prej kot klasični ‘Hayward’, zato je pri neznani sorti dobro poznati njeno ime oziroma čas zorenja.
Po obiranju naredite dve skupini
Tu se začne najbolj praktičen del.
Če ves pridelek pustite v topli kuhinji, se vam lahko zgodi, da bo čez kratek čas naenkrat dozorelo več deset plodov. Nato boste nekaj dni jedli kivi pri skoraj vsakem obroku, preostanek pa bo začel postajati premehak.
Veliko bolj smiselno je pridelek razdeliti.
Za poznejšo uporabo
Večino plodov shranite v hladen, zračen prostor, kjer bodo zoreli zelo počasi. Primerna je hladna klet ali drug prostor z nizko, a nezmrzljivo temperaturo.
Pomembno je, da jih ne hranite skupaj s sadjem, ki pospešuje zorenje.
Za sprotno uživanje
Iz zaloge vsakih nekaj dni vzemite toliko kivijev, kolikor jih nameravate kmalu pojesti, in jih prestavite na sobno temperaturo.
Tako lahko pridelek dozorevate postopoma namesto vsega naenkrat. Prav to je eden najboljših trikov za domačo zalogo – ne zorite vsega kivija hkrati.
Jabolko lahko trd kivi spremeni precej hitreje
Če želite zorenje pospešiti, lahko kivi položite v papirnato vrečko ali zaprto posodo skupaj z jabolkom, hruško ali banano.
To sadje med zorenjem oddaja etilen, plin, ki pospešuje proces zorenja tudi pri kiviju. Pri sobni temperaturi se lahko trdi plodovi ob takšni družbi občutno zmehčajo približno v tednu dni.
To je izredno uporabno, če imate v kleti še vedno škatlo trdega kivija, za konec tedna pa ga želite ponuditi na mizi.
Toda isti pojav deluje tudi v nasprotno smer. Če želite, da se pridelek ohrani čim dlje, ga ne hranite poleg jabolk. Ko boste želeli dozoreti novo količino, jih šele takrat združite.
Tako lahko z eno samo jesensko bero kivi uživate precejšen del zime.
Kako veste, da je pripravljen za uživanje?
Kivi je zrel, ko ob nežnem pritisku s prstom rahlo popusti, vendar ni kašast.
Če je še popolnoma trd, bo okus praviloma manj prijeten in izrazito kiselkast. Če se pod prstom močno ugrezne, je že zelo zrel in ga je najbolje porabiti čim prej.
Doma lahko zato vsakih nekaj dni preverite skupino plodov, ki jih trenutno zorite.
Ko dosežejo pravo mehkobo, jih pojejte oziroma za kratek čas prestavite v hladilnik, kjer se nadaljnje zorenje upočasni.
Zakaj kivi v kleti včasih nenadoma začne dozorevati?
Če ste pridelek shranili trdega, po nekaj tednih pa opazite, da se vsi plodovi nenadoma mehčajo, najprej poglejte, kaj je v njihovi bližini.
Zaboj jabolk, hrušk ali drugega zorečega sadja lahko močno pospeši proces. Prav tako hitro odstranite vsak kivi, ki začne gniti. En poškodovan plod v tesnem zaboju lahko povzroči težave tudi pri sosednjih.
Za daljše shranjevanje zato:
- plodove občasno preglejte,
- odstranite poškodovane in mehke,
- hranite jih stran od jabolk in drugega hitro zorečega sadja,
- ne zapirajte jih v vlažno neprodušno embalažo.
Namen hladnega shranjevanja ni, da bi kivi ostal večno nezrel, temveč da proces dovolj upočasnimo, da ga lahko nadzorujemo.
Listje odpada, plodovi pa še vedno visijo – je to normalno?
Da. Pri kiviju ni treba čakati, da plod sam odpade, kot bi morda pričakovali pri nekaterih drugih sadnih vrstah. Jeseni lahko rastlina že izgublja listje, medtem ko so plodovi še vedno čvrsto pritrjeni.
Tudi zato je spremljanje vremena pomembnejše od videza samega sadeža.
Ko se približuje konec oktobra in so napovedane prve res hladne noči, je čas, da pripravite zabojčke. Če se nadaljuje dolgo, milo in sončno vreme, lahko na zaščiteni legi počakate še nekoliko dlje.
Ne zavrzite trdega kivija samo zato, ker trenutno ni dober
To je verjetno najpomembnejša posebnost domačega pridelka. Če ob obiranju prerežete trd kivi in je kisel ter skoraj neužiten, to še ne pomeni, da ste ga pobrali napačno. Takšen plod je lahko povsem normalen za čas obiranja.
Potrebuje samo čas. V naslednjih tednih ga lahko z nizko temperaturo držite v mirovanju ali pa z jabolkom in sobno temperaturo precej hitro spodbudite k zorenju.
Zato pri kiviju oktober ni toliko mesec uživanja kot mesec odločitve, kdaj bo pridelek zapustil trto in kako ga bomo razporedili čez prihajajočo zimo.
Če to naredite pravilno, vam ni treba pojesti cele pergole kivija v enem tednu.
Preberite tudi:
- To je najpogostejša napaka pri gojenju kivija na vrtu
- Kivi je avgusta prekril vso oporo – poletna rez lahko plodovom vrne svetlobo
