Solata je morda res ena najbolj vsakdanjih vrtnin, a tisti, ki jo redno gojimo, dobro vemo: dobra domača solata nima konkurence. Hrustljava, sveža, nežna, popolna spremljevalka skoraj vsakega obroka. Težava nastopi, ko solata začne uhajati v cvet. Ali ko temperature padejo in gredice ostanejo prazne. In potem spet kupujemo vodeno, brezokusno solato v trgovini. A ni treba, da je tako.
S pravim pristopom lahko sezono solate raztegnemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, včasih celo čez zimo. Pomembno je, da dobro načrtujete in izberete prave sorte in naredite nekaj prilagoditev na vrtu.
1. Izbor sort je temelj podaljšane sezone
Ne moremo pričakovati, da bo ena sama sorta solate uspevala enako dobro marca, julija in oktobra. Solata ima svoje zahteve – nekatere sorte prenesejo vročino, druge mraz, tretje pa hitro zacvetijo, če jih posadimo prezgodaj.
Kaj upoštevati pri izbiri:
- Za pomlad izbiramo sorte, ki hitro rastejo in ne uidejo takoj v cvet (npr. Lollo Bionda, Astra, Ljubljanska ledenka).
- Poleti potrebujemo sorte, odporne na vročino in počasnejše v cvetenju (npr. Great Lakes, Saladin, Batavia).
- Jeseni in pozimi sejemo zimske sorte (Zimska rjavka, Posavka, …), ki prenesejo nizke temperature in prezimijo.
Z dobrim kolobarjem sort si zagotovimo, da imamo na vrtu vedno nekaj za obrati.
2. Zaporedna setev je ključ do stalnega pridelka
Enkratna setev pomeni enkraten pridelek. Če pa solato sejemo vsakih nekaj tednov, imamo neprekinjeno zalogo mladih in svežih rastlin.
Kako to narediti:
- V sezoni (od marca do oktobra) solato sejemo vsakih 2–3 tedne.
- Ne sejemo cele gredice naenkrat, ampak po delih.
- Najprej sejemo neposredno, kasneje pa raje sadimo sadike, da pospešimo rotacijo.
- Uporabimo tudi lončke in sadilne plošče – mlade sadike čakajo pripravljene.
Tako se izognemo preobilici naenkrat in hkrati preprečimo vrzeli v pridelku.
3. Zavetje za poletno in zimsko pridelavo
Solata ima rada zmerne pogoje. Ne prenaša vročinskega udara, še manj pa zmrzali. Zato ji lahko z nekaj preprostimi ukrepi močno podaljšamo sezono.
Za poletje:
- Posadimo solato v polsenčne predele vrta ali med visoke rastline (npr. fižol, koruzo).
- Uporabimo senčila, mreže ali celo kakšen stari dežnik.
- Zalivamo zjutraj, globoko in redno.
Za jesen in zimo:
- Postavimo nizek tunel iz plastičnih lokov in koprene ali folije.
- Uporabimo hladno gredo (globlja, z zastirko in pokrovom).
- Mlade rastline zaščitimo pred vetrom in zmrzaljo s smrekovimi vejami ali suhim listjem.
Solata ne potrebuje ogrevanja – samo rahlo zaščito pred skrajnimi razmerami.
4. Solata iz loncev in gredic – prilagodite se razmeram
Vsaka lokacija seveda ni primerna za celoletno pridelavo. A z nekaj mobilnosti lahko nadoknadimo, kar narava ne omogoča.
Solata v posodah:
- Idealna za balkone, terase in dvorišča, kjer je sonce le del dneva.
- Lahko jo prestavljamo glede na temperaturo in svetlobo.
- V poletni vročini lonce prestavimo v senco, pozimi k steni hiše.
- Uporabimo plitve korita ali globlje pladnje, a s kvalitetno zemljo.
Dvignjene grede:
- Zemlja se hitreje segreje spomladi in dlje ostane topla jeseni.
- Boljša kontrola nad zalivanjem in zastiranjem.
- Možnost pokrivanja z loki in kopreno.
Solata lahko raste kjerkoli, če ji damo prave pogoje.
5. Zastirka in zaščita tal – za večjo odpornost rastlin
Solata ima plitve korenine. To pomeni, da je občutljiva na sušo in temperaturna nihanja. Zastirka ji pomaga zadrževati vlago, zmanjšuje stres in podaljšuje sezono.
Najboljše možnosti za zastirko:
- Pokošena trava – tanka plast, redno obnavljamo.
- Suho listje – idealno za jesen.
- Slama ali seneno rezano steljo – ne sme biti pregosta.
- Kompost – hrani in ščiti hkrati.
Zastirka tudi preprečuje blato na listih in zavira rast plevela – torej manj dela za vas.
6. Jesensko sajenje za zimsko bero ali prezimne sorte
Avgusta in septembra se začne čas za zimsko solato. Če jo takrat ne posadimo, jo bomo jeseni gledali le v katalogu.
Kako ukrepati:
- Kupimo ali vzgojimo sadike zimskih sort.
- Sadimo do konca septembra, pri blagih zimah še v začetku oktobra.
- Sadike naj bodo močne in zdrave, z več kot 4–5 listi.
- Po sajenju dobro zalijemo in zastremo.
Zimska solata ne raste pozimi – takrat počiva, mi pa jo obiramo postopoma.
7. Nadzor nad škodljivci je bolj pomemben kot poleti
Ko solato gojimo zunaj tipične sezone, se lahko pojavijo drugačne težave kot poleti. Manj sonca pomeni več vlage – in to je raj za polže, plesni in druge nadloge.
Preventivni ukrepi:
- Redno zračimo pokrite grede ali tunele – vlaga je glavni problem.
- Pobiramo rumene liste, da preprečimo razvoj bolezni.
- Uporabimo naravne vabe proti polžem (pivo, limonina lupina, lesni pepel).
- Posadimo solato v kombinaciji z čebulo, ognjičem ali česnom – naravni repelenti.
Raje ukrepajte sproti in preventivno, kot da izgubljate pridelek tik pred pobiranjem.
Še več nasvetov za gojenje solate:
- Trik kako rezati solato, da se ves čas obnavlja in jo boste lahko jedli celo poletje
- Kako v samo 30 dneh do svoje solate: Sveža zelenjava, ki vam je vedno na voljo
- Vrt na balkonu in gojenje vrtnin v posodah
