Če že nekaj časa razmišljate o domačem malinovem nasadu ali nekaj grmih ribeza, je jesen eden najboljših trenutkov za sajenje jagodičevja. Zemlja je še dovolj topla, vlage je praviloma več kot spomladi, rastline pa po odpadanju listov ne porabljajo več energije za nadzemno rast in lahko začnejo razvijati nove koreninice. Prav jeseni posajene sadike se zato do pomladi pogosto že dobro vrastejo in ob prvem toplem vremenu hitreje začnejo novo rast.
Ključni poudarki:
- Maline in ribez je najbolje saditi jeseni po koncu aktivne rasti, dokler tla niso zamrznjena ali razmočena.
- Ribez posadimo nekoliko globlje kot v loncu, saj tako spodbudimo razvoj novih poganjkov iz osnove grma.
- Po sajenju sadike prikrajšamo; prvi cilj ni velik nadzemni grm, temveč močan koreninski sistem.
Zakaj je jesensko sajenje jagodičevja tako učinkovito?
Pri spomladanskem sajenju mora rastlina skoraj hkrati razvijati korenine, liste in nove poganjke, nato pa jo lahko hitro ujame suho in toplo vreme. Jeseni je položaj drugačen. Zrak se ohlaja, rast nad zemljo se umirja, tla pa ostajajo še nekaj časa dovolj topla, da korenine lahko nadaljujejo rast.
Zato oktober in november nista konec sadilne sezone, ampak pri številnih sadnih grmih pravzaprav njen zelo dober začetek. Sadimo lahko, dokler zemlja ni zmrznjena, vendar se izogibamo dnevom, ko je tako mokra, da se lepi na lopato in jo s hojo ter kopanjem samo zbijamo.
Sadike v loncih imajo pri terminu nekoliko več svobode, saj je njihov koreninski sistem že oblikovan. Pri sadikah z golimi koreninami pa je jesensko sajenje smiselno opraviti, ko rastlina preide v mirovanje in izgubi listje.
Maline naj dobijo svojo vrsto in oporo že pred sajenjem
Maline lahko v nekaj letih ustvarijo precej gost pas poganjkov, zato se jim splača prostor določiti še preden prinesemo sadike domov. Najbolje uspevajo na sončni in zračni legi v humozni, rahlo kisli zemlji, ki dobro zadržuje vlago, vendar po močnem dežju ni razmočena.
Če načrtujete celo vrsto, pripravite tudi oporo. Dva močna koli in napeta žica sta veliko lažje postavljena pred sajenjem kot čez dve leti, ko se med dolgimi malinovimi poganjki že težko premikamo.
Za domači malinjak lahko sadike v vrsti razporedite približno 50 centimetrov narazen, med dvema vrstama pa pustite dovolj prostora za dostop, približno poldrugi do dva metra. Maline se bodo namreč s koreninskimi poganjki postopoma same zgostile.
Malino posadite nekoliko globlje, kot je rasla prej
Sadilno mesto dobro prerahljajte in zemljo izboljšajte z zrelim kompostom ali dobro uležanim organskim gnojilom. Maline imajo razmeroma plitev koreninski sistem, zato pozneje niso navdušene nad globokim prekopavanjem neposredno okoli rastlin.
Sadiko lahko posadite približno pet centimetrov globlje, kot je rasla v drevesnici oziroma loncu. Korenine enakomerno razporedite, zasujte z rahlo zemljo, jo z rokami nežno utrdite in rastlino dobro zalijte, tudi če je vreme hladno.
Na koncu poganjek prikrajšajte približno na 15–20 centimetrov. Na prvi pogled se zdi škoda odrezati skoraj celo kupljeno sadiko, vendar s tem zmanjšamo izhlapevanje in spodbudimo močno novo rast iz koreninskega dela.
Pri ribezu je globina sajenja še pomembnejša
Rdeči, beli in črni ribez pogosto kupimo kot majhen grm z več poganjki, vendar želimo, da se po sajenju še dodatno razraste iz baze. Zato ga pri grmasti vzgoji posadimo približno 5 do 10 centimetrov globlje, kot je rasel v loncu ali drevesnici. Iz zakopanega spodnjega dela se bodo lažje razvijali novi talni poganjki in grm bo sčasoma dobil široko, močno osnovo.
To pravilo ne velja na enak način za ribez, vzgojen kot majhno drevesce na deblu. Takšne cepljene sadike sadimo plitveje, saj pri njih ne želimo množice poganjkov iz tal. Pri nakupu zato preverite, ali kupujete klasičen grm ali cepljeno drevesasto obliko.
Navaden grm ribeza potrebuje približno meter prostora, bujnejši črni ribez še nekoliko več. Če posadite več grmov preblizu, bo čez nekaj let sredina nasada slabo zračna, obiranje in rez pa bosta precej bolj neprijetna.
Težka glinena zemlja zahteva nekoliko drugačen pristop
Maline in ribez imajo radi vlago, vendar to ne pomeni, da lahko korenine pozimi več tednov stojijo v vodi. Na težkih tleh je zato pametno izboljšati strukturo z organsko snovjo, pri izrazito mokrih legah pa rastline posaditi nekoliko višje oziroma na nizek greben.
Pri ribezu je to posebej koristno, saj njegov koreninski sistem večinoma ostaja v zgornjem delu zemlje. Na težjih tleh slovenski strokovnjaki priporočajo sajenje grmov na približno 15–25 centimetrov dvignjen greben, s čimer zmanjšamo nevarnost odmiranja korenin zaradi zastajanja vode.
Če se vam jeseni na izbranem mestu po vsakem večjem dežju dva dni zadržuje voda, težave ne rešite tako, da izkopljete še globljo sadilno jamo. Takšna jama se lahko spremeni v posodo, v kateri se zbira voda; veliko bolj smiselna je izboljšana drenaža oziroma dvignjeno rastišče.
Kompost da, vendar korenin ne položite neposredno na močno gnojilo
Jagodičevje ima rado humozna tla, zato je zrel domači kompost odličen dodatek. Primešajte ga zemlji, s katero boste zasuli korenine, namesto da na dno jame naredite koncentrirano plast gnojila in nanjo neposredno položite sadiko.
Pri pripravi rastišča razmišljajte dolgoročno. Ribez lahko na istem mestu raste mnogo let, malinjak pa bo prav tako hitro postal trajna zasaditev, zato je veliko lažje zemljo dobro pripraviti zdaj kot pozneje, ko bo že polna korenin.
Po sajenju lahko površino prekrijete s plastjo listja, drobnega lubja, slame ali druge organske zastirke. Ta zmanjša rast plevela, blaži nihanje vlage in preprečuje zbijanje površine zaradi jesenskega dežja, vendar naj ne bo nasuta neposredno na sam spodnji del poganjkov.
Jeseni posajenih rastlin ne pozabite zaliti
Vlažna oktobrska zemlja nas lahko zavede, da novo posajene sadike vode ne potrebujejo. Po sajenju jih vedno temeljito zalijte, saj voda pomaga zemlji, da se oprime korenin in zapolni zračne žepe.
Pozneje zalivanje prilagodite vremenu. Če sledi običajen deževen november, dodatna voda verjetno ne bo potrebna, ob daljšem suhem obdobju pa preverite zemljo in po potrebi zalijte, dokler rastline ne preidejo v globlje mirovanje.
Posebej previdni bodite pri rastlinah pod napušči ali tik ob hiši. Tam je lahko zemlja presenetljivo suha tudi v obdobju, ko na preostalem delu vrta redno dežuje.
Prvo leto ne lovite čim večjega pridelka
Pri jesensko posajenem jagodičevju je najpomembnejši cilj prve sezone razvoj močnega koreninskega sistema in novih poganjkov. Močno prikrajšanje sadik po sajenju je del tega procesa in ni znak, da smo kupili premajhno rastlino.
Pri malinah bodo iz osnove in korenin spomladi zrasli novi poganjki, ki jih bomo pozneje usmerjali ob opori. Pri ribezu se bo zaradi nekoliko globljega sajenja začel oblikovati grm z več mladimi talnimi poganjki, ki bodo v prihodnjih letih postopoma zamenjevali starejše veje.
Prav zato je pri nakupu bolj pomemben zdrav in dobro razvit koreninski sistem kot pa visok poganjek, ki je lepo videti v vrtnem centru. Jeseni lahko večino tega poganjka tako ali tako skrajšamo.
Zdaj lahko postavite temelje malinjakom in ribezom za prihodnja leta
Jesensko sajenje jagodičevja ni zapleteno, nekaj centimetrov in nekaj premišljenih odločitev pa naredi veliko razliko. Malinam že na začetku namenite dovolj dolgo vrsto in oporo, ribez pa posadite nekoliko globlje, da se bo razvil v močan večpoganjkov grm.
Če imate na vrtu še prazen sončen rob, je oktober zato veliko več kot čas pospravljanja sezone. Ena dobro pripravljena vrsta malin in nekaj grmov ribeza, posajenih zdaj, lahko na istem mestu prideluje sadje še vrsto let.
Preberite tudi:
- Ribez (rdeči, črni) na domačem vrtu, balkonu ali terasi
- Ko poberete zadnje maline, naredite ta rez: Prihodnji pridelek se pripravlja že zdaj
