Na odlagališču pri mestu Zweibrücken na jugozahodu Nemčije se je močno razmnožila črnica (Hierophis viridiflavus). Strokovnjak Hubert Laufer je na območju ujel že več kot 300 osebkov, lokalno populacijo pa ocenjujejo na več sto kač. Čeprav so prizori z dolgimi in hitrimi kačami vznemirili prebivalce, črnice niso strupene. Glavni razlog za odstranjevanje je nevarnost za tamkajšnje avtohtone kuščarice in druge živali.
Ključni poudarki:
- Na odlagališču pri Zweibrücknu so ujeli več kot 300 črnic, na širšem območju pa naj bi jih živelo več sto.
- Genetska analiza kaže, da je bila populacija najverjetneje nenamerno pripeljana iz Italije skupaj s transportom odpadkov.
- V Sloveniji črnica ni invazivna, temveč domorodna in zavarovana kača, razširjena predvsem na Primorskem.
Kače so se najprej pojavile na odlagališču
Velika populacija se je ustalila na območju odlagališča pri Zweibrücknu v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška, približno 40 kilometrov od Saarbrückna.
Natančen datum prihoda prvih osebkov ni znan. Lokalni naravovarstveniki ocenjujejo, da je bila vrsta tja zanesena pred približno 15 leti. Kače bi se lahko skrile med odpadnim gradbenim materialom, staro strešno kritino ali drugim tovorom, pripeljanim iz Italije.
Nova raziskava, objavljena julija 2026 v znanstveni reviji Amphibia-Reptilia, to možnost podpira tudi z genetskimi podatki. Pet analiziranih osebkov z odlagališča je imelo enak mitohondrijski haplotip, značilen za razširjeno italijansko linijo.
Raziskovalci zato ocenjujejo, da populacija pri Zweibrücknu ni posledica naravnega širjenja iz sosednje Francije, temveč človekovega transporta na velike razdalje. Zadostovala bi lahko že ena oplojena samica ali več osebkov, skritih v istem tovoru.
Zakaj jim odlagališče tako ustreza?
Črnice imajo rade topla, suha in razgibana območja z veliko skrivališči. Odlagališče jim ponuja skoraj idealne razmere:
- segrete kose strešne lepenke in drugega materiala,
- kupe kamenja in odpadnega lesa,
- gosto robno rastje,
- veliko špranj za skrivanje in prezimovanje,
- dovolj plena,
- manj naravnih sovražnikov.
Strešna lepenka in temni odpadni materiali se na soncu hitro segrejejo. Kače jih uporabljajo za uravnavanje telesne temperature, pod njimi pa najdejo tudi varna skrivališča.
Črnica je dnevno aktivna, izredno hitra in dejavna lovka. Plena običajno ne čaka v zasedi, temveč ga zasleduje. Dobro pleza, po potrebi pa lahko tudi zaplava.
Ujeli so jih več kot 300, vendar številka ne pomeni nenadne eksplozije
Podatek o več kot 300 ujetih kačah ne pomeni, da so vse našli v enem dnevu ali da je črnica nenadoma preplavila celotno Nemčijo. Gre za skupno število osebkov, ki jih je strokovnjak Hubert Laufer ujel med večletnim spremljanjem populacije.
Kljub temu obseg najdb kaže, da se je vrsta na območju uspešno ustalila in razmnožuje. Posamezne kače so opazili tudi zunaj samega odlagališča. Lokalni strokovnjaki pričakujejo nove najdbe v bližnjih predelih Ernstweilerja, Niederauerbacha, Oberauerbacha in Mörsbacha.
Ujete živali po informacijah lokalnega okoljskega centra oddajajo izkušenim in odgovornim rejcem kač. Namen lova je omejevanje širjenja, ne odziv na neposredno nevarnost za ljudi.
Težava niso ugrizi, temveč izginjanje kuščaric
Črnica ni strupenjača in človeka praviloma ne napade. Ko zazna človeka, poskuša hitro pobegniti. Če jo nekdo prime ali stisne v kot, se lahko silovito brani in večkrat ugrizne.
Njeno nemško ime Zornnatter oziroma »jezljiva kača« izhaja prav iz energične obrambe med lovljenjem. Ugriz lahko povzroči površinske praske in krvavenje, vendar vrsta za človeka ne predstavlja resne nevarnosti.
Veliko večja skrb je njen vpliv na lokalni ekosistem. Črnice se prehranjujejo predvsem s kuščaricami, zaužijejo pa tudi druge kače, manjše sesalce, dvoživke, ptičje mladiče in jajca.
Laufer opozarja, da je na delu odlagališča, kjer živi veliko črnic, ostalo zelo malo kuščaric. Lokalni okoljski center je poročal o točkovnem izginotju martinčka in močnem upadu populacije pozidne kuščarice. Raziskovalci so v študiji previdnejši in govorijo o predhodnih znakih možnega vpliva na avtohtone kuščarice, saj dokončno dokazovanje vzroka zahteva daljše spremljanje.
Invazivna vrsta namreč ni nujno nevarna zato, ker bi napadala ljudi. Težava nastane, ko se zunaj svojega naravnega območja hitro razmnoži in začne spreminjati lokalne prehranske odnose.
Druga kača pri Saarbrücknu je imela drugačen izvor
Raziskava je prinesla še eno zanimivo ugotovitev. Na cesti pri Saarbrücknu so našli povoženo črnico, vendar njen genski zapis ni bil enak zapisu kač z odlagališča.
Ta osebek je pripadal zahodni liniji in je imel prej neznan haplotip. Raziskovalci menijo, da bi lahko prišel iz bližnjega francoskega dela naravnega območja vrste.
Nemčija ima zato morda dva različna pojava: v Zweibrücknu očitno vneseno italijansko populacijo in posamezne živali, ki se na jugozahod države lahko širijo iz Francije. To je pomembna razlika, saj naravno širjenje vrste zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer ni isto kot nenameren vnos z odpadki.
V Sloveniji je črnica domorodna vrsta
Nemška zgodba ima za slovenske bralce nepričakovan zasuk. Hierophis viridiflavus je pri nas znan pod imenom črnica in je domorodna vrsta.
Najpogostejša je na Primorskem, v dolini Vipave, na Krasu, v Slovenski Istri in drugih toplih zahodnih predelih. Posamezne najdbe so znane tudi z Notranjske in Snežniške planote.
Pri nas pogosto srečamo temno oziroma skoraj povsem črno obliko. Mladi osebki so svetlejši in bolj vzorčasti, zato jih ljudje včasih zamenjajo z drugimi kačami. Črnica je vitka, ima gladke luske, razmeroma veliko glavo in okrogle zenice. Običajno zraste od približno 120 do 150 centimetrov, večji osebki pa lahko dosežejo okoli 180 centimetrov.
V Sloveniji opravlja pomembno vlogo plenilca in je del naravnega ekosistema. Vrsta, ki je v Nemčiji na konkretnem območju obravnavana kot invazivna, zato pri nas ni nezaželena.
Kaj storiti, če jo opazite?
Črnice ne poskušajte prijeti, prestavljati ali preganjati. Zaradi hitrosti lahko preseneti, ob prijemanju pa se brani z ugrizom.
Če jo srečate na vrtu ali med sprehodom:
- ostanite na primerni razdalji,
- omogočite ji prosto pot za umik,
- umaknite otroke in hišne ljubljenčke,
- fotografirajte jo le od daleč,
- živali ne poškodujte ali ubijte.
Nemška prizadevanja za odstranitev črnic veljajo za vneseno populacijo zunaj naravnega območja. V Sloveniji gre za zavarovano domorodno kačo, ki je ne smemo loviti, vznemirjati ali ubijati.
