Prijava
V Avstraliji še vedno divjajo strašljivi požari, ki so poleg gromozanskega opustošenja narave zahtevali že kar nekaj človeških žrtev. Poleg tega pa so zaradi požarov življenje izgubile tudi mnoge prostoživeče živali. A tudi tistim, ki se jim je uspelo rešiti, še vedno grozi precejšnja nevarnost. Ena največjih težav na območjih, kjer so požari vsaj začasno obvladani, je namreč ta, da se prostoživeče živali soočajo s hudim pomanjkanjem hrane. Ker bi jim sicer grozila gotova smrt, so se v Avstraliji odločili, da poskušajo tem živalim pomagati tako, da začnejo s helikopterjev metati različne vrste zelenjave. Tako na določenih območjih Avstralije v teh dneh z neba dežujejo korenje, sladki krompir in podobne neobičajne »padavine«. Gre za največjo tovrstno akcijo v vsej zgodovini države.
Že pred začetkom požarov je dostop do hrane omejevala huda suša
Ena izmed posledic avstralskih požarov je tudi ta, da so se mnoge živalske vrste znašle na seznamu ogroženih. Stopnja ogroženosti pa se lahko zaradi hude lakote, s katero se spopadajo mnogi predstavniki in predstavnice teh vrst, že kmalu še poveča. Med vrste, ki jim po novem grozi izumrtje, tako med drugim sodi tudi vrsta z znanstvenim imenom Petrogale penicillata, ki sodi v družino kengurujev in valabijev. Ta vrsta je imela sicer na območjih, kjer je najbolj razširjena, že pred požari precej težav z iskanjem hrane. Za to je bila kriva predvsem huda suša, ki je pustošila pred samim izbruhom požarov.
Gre za živali, ki običajno živijo na precej skalnatih območjih, kjer vegetacije že v osnovi ni ravno na pretek. V primeru ekstremnih razmer, kot so požari ali suša, pa so možnosti za to, da te živali uspešno pridejo do hrane, skorajda nične. Poleg tega pa je seveda treba upoštevati, da so tiste živali, ki jim je uspelo preživeti požare, zaradi dogajanja, ki so mu bile priča, še vedno pod hudim stresom, ki lahko negativno vpliva na njihove siceršnje sposobnosti za preživetje oziroma za to, da si uspešno poiščejo hrano, kot pojasnjujejo predstavniki avstralske vlade.
Apokaliptične razmere, ki se najverjetneje še dolgo ne bodo popolnoma umirile
Obsežna akcija metanja hrane s helikopterjev, ki poteka predvsem na območju avstralske zvezne države Novi Južni Wales, pa seveda ni namenjena zgolj zaščiti živali, ki pripadajo omenjeni vrsti, ampak tudi mnogih drugih prostoživečih živali, ki sicer najverjetneje ne bi mogle preživeti tega kriznega obdobja.
Kriza bo sicer verjetno trajala še kar nekaj časa po tem, ko bodo požari končno obvladani. Mnogi reševalci in gasilci v povezavi z opustošenjem, ki so ga za seboj pustili požari, uporabljajo kar izraz apokalipsa. Tako bodo imele mnoge živali vsaj še nekaj mesecev hude težave pri iskanju hrane, zato bo nujna človeška pomoč – nekatere organizacije, ki jim lahko seveda tudi sami pomagate z donacijami, so se zato osredotočile prav na ta vidik posledic avstralskih požarov.
Kako preprečiti ponovitev tovrstnih »naravnih katastrof«?
Dejanski obseg škode, ki so jo utrpele prostoživeče živali, pa pravzaprav še niti ni natančno znan. Podobno velja za posledice, ki so jih požari pustili na pokrajini oziroma na rastlinju. Za zdaj poskušajo Avstralci zamejiti le najbolj neposredne nevarnosti, ki grozijo preživelim živalim, saj zaradi dejstva, da požari še vedno pustošijo po celini, ni časa za natančno ocenjevanje škode. Seveda pa bo treba po tem, ko bo neposredna nevarnost mimo, posvetiti tudi kar nekaj pozornosti ukrepom za preprečevanje tovrstnih požarov v prihodnje, kar pa je vpeto v širši problem globalnega segrevanja in potrebe po omejevanju t. i. fosilnih goriv …
