Vsem je jasno, da številne rastline v naravi ne bi obstajale brez opraševalcev. Po nekateri izračunih naj bi opraševalci samo v kmetijstvu prinesli v svetu nekje okoli 100 milijard €/letno, v Evropi 15–20 in v Sloveniji 110 milijonov €.
Predvsem se veliko govori o pomenu medonosnih, gojenih čebel in seveda o naši čudoviti posebni Kranjski čebeli. Da se že na začetku razumemo, prav je tako. A ker se o njej veliko govori, je v Sloveniji tudi veliko pridnih, skrbnih čebelarjev. Večini skrb za te pridne delavke pomeni veselje in sprostitev, torej zanje skrbijo večinoma prostovoljno. Seveda imamo tudi kar nekaj čebelarjev, ki jim to delo pomeni zaslužek in preživetje. Za medonosne čebele je, kljub temu da številni govorijo drugače, dokaj dobro poskrbljeno. Pozimi imajo hrano, imajo domovanja, čebelnjake, tudi za njihovo zdravje se vsi pravi čebelarji vsaj trudijo skrbeti.
Koliko pa vas ve, da je v naravi tudi veliko število divjih opraševalcev, ki imajo s svojim obstojem veliko več težav? Danes se bom posvetila samo njim. Zakaj so pomembni? Zato ker opravljajo delo tudi tam in tudi v razmerah, ko čebele še počivajo ali pa ne morejo na cvetove. Naj jih naštejem samo nekaj, to so muhe trepetavke, metulji, številni hrošči in hroščki ter seveda čmrlji in divje čebele, čebele samotarke, kot jim pravimo. Prav zdaj, spomladi, lahko za vse naredimo veliko dobrega ali slabega.
Spomladi počakamo s prvimi košnjami zelenic
Na vrtovih se je cvetenje divjih cvetlic na zelenicah že pričelo, veliko vas bo kmalu kosilo. Ali se zavedate, kako so prav te cvetlice pomembne za divje opraševalce? Zato vas prosim, da s prvo košnjo cvetoče zelenice počakate, da to cvetenje preneha. Lahko pa se odločite in puščate otoke cvetočih rastlin, da bo prva hrana zanje pri roki. Najboljša hrana so usnjatice, cveti tudi že mrtva kopriva, ki jo imate vsi za grdi plevel, k cvetenju se že pripravlja plazeči skrečnik in tudi bršljanasta grenkuljica. To je najboljša, najbolj kakovostna in zaželena hrana čmrljev. Ste že slišali, da se spomladi prebudijo samo oplojene matice čmrljev? Prvi čmrlji, ki jih boste kmalu videli na zelenicah, so matice. Če one ne najdejo dovolj hrane in kasneje primernih prebivališč za svoje gnezdo, smo za celo leto uničili celotno družino in ne samo posameznih delavk. Pri čebelah so v nevarnosti samo delavke. Najbolj pa je to pomembno ob zelenjavnem vrtu in ob rastlinjaku. Verjemite mi, da vam bodo s svojim delom poleti povrnili, saj bodo vse plodovke večje, okusnejše in tudi več plodov bodo imele.
Kasneje so regrat in male, bele marjetice našim očem seveda prijetnejše. Če boste imeli na vašem vrtu gnezda čmrljev, bodo češnje, borovnice, paradižnik, kumare in buče veliko bolje oplojene. Boljša oplodnja pa ne pomeni samo višjega pridelka, pomeni tudi pridelek, ki ima več koristnih snovi, vitaminov, mineralov … Kot zanimivost naj povem, da lahko borovnice, paradižnik pa še katero rastlino oplodijo samo čmrlji.
Kaj torej lahko naredimo na njivah?
Številni bodo rekli, da se izognemo uporabi pesticidov. Zagotovo bi pomagalo. A koliko hrane bi potem pridelali v Sloveniji? Na domačem vrtu to zagotovo velja, a pozor, tudi tako imenovani ekološki, biološki pripravki, tudi doma narejeni pripravki iz rabarbare, pelina ali vratiča, so zanje nevarni. Zato jih je dobro uporabiti šele zelo pozno zvečer. Črmlji, muhe trepetavke, čebele samotarke … so aktivni še pozno v noč. Prav tako jih najdete na cvetovih zelo zgodaj zjutraj, ko medonosne čebele še ne zapuščajo svojih domovanj. Zaradi tega so jutranja zatiranja vedno nevarna prav za divje opraševalce.
Zelo škodljivo je prav zdaj, v tem času, zatiranje plevelov v prezimnih in zgodnje spomladanskih zelenjadnicah. Če dobro pogledate, se med njimi vedno najdejo tudi mrtve koprive in še kaj zgodaj cvetočega. Poskusite se izogniti vsaj večjim zaplatam, pustite cvetoče robove med njivami, praznih, samo z mrtvo koprivo poraščenih njiv pa še vsaj mesec dni ni potrebno preorati, še manj pa škropiti s herbicidi.
Na njivah bi bilo med zelenjavo zelo priporočljivo posaditi cvetoče enoletnice. Zdaj se vsi smejete, a to je enostavno. Ko sejete seme v multiplošče, dajte med seme nekaj malega semena enoletnic rož. Med kapusnicami so odlične kamilice, med solatnicami pa grobelnik. Seveda pa bodo svoje delo opravile tudi druge cvetoče enoletnice, izogibajte se le modri barvi cvetov. Za preživetje divjih opraševalcev pa tudi za privabljanja koristnih žuželk, ki bodo škodljivcem pošteno zagrenile življenje, je to zelo priporočljivo.
Ko cveti sadno drevje, odstranite rumene lepljive plošče, ki jih pogosto vidim viseti na drevesih po vrtovih. Prav tako v sadovnjakih in vinogradih pred uporabo kateregakoli sredstva za varstvo rastlin pokosite vso cvetočo podrast, predvsem regrat, ko cveti. Številni na to pozabijo. Ker drevje ali trta ne cvetita, menijo, da lahko škropijo brez posledic. To je vse, kar se tiče uporabe pesticidov.
Kar se tiče gnezdenja, lahko veliko naredijo lastniki travnikov. Velik del čmrljev namreč gnezdi v tleh in na tleh predvsem na travnikih. Poiščejo primerne naravne luknje, kot so jame glodavcev in drugih insektov, ter se vanje naselijo. Gnezda si oplojene matice čmrljev iščejo zgodaj spomladi. Če se po travnikih veliko vozimo, odlagamo gnojnico, predvsem pa kosimo pred cvetenjem, uničimo veliko gnezd in tudi matic v njih. Ob travnikih se lahko pusti nekaj mejic, kar se celo podpira s strani sredstev EU, lahko se pušča manjše, nepokošene dele travnikov dalj časa in s tem veliko prispeva k ohranjanju vseh naravni opraševalcev, tudi čmrljev.
Kaj pa lahko naredimo na vrtovih?
Po mojem še največ, saj nismo denarno odvisni od tega, kar pridelamo na vrtu. Vsi, ki imate večje parcele, naj živa meja ne bodo ciprese, ki pomenijo smrt za opraševalce. Ko se boste odločili za menjavo, posadite številne grme, med njimi tudi cvetoče, in jih ne obrezujte. Takšna pisana, od zgodnje pomladi do pozne jeseni cvetoča živa meja je odlična za vse opraševalce, pa tudi druga koristna živa bitja, npr. ptice, žuželke, sesalce. Tam, kjer imate hišni sadovnjak (sadno drevje), ni potrebna redna košnja v slogu zelenice. Pustite travo na miru in jo pokosite samo dva ali trikrat letno. Imam prijatelja, ki ves čas s cvetočih travnikov nosi rastline in jih sadi v tako travo. Učinek je sicer slab, saj se jih ustali v njegovem travniku le nekaj, a končni učinek po treh letih je neverjeten. Travnik pod sadnim drevjem je pisan in cvetoč celo leto.
Spomladi pa okoli drevja posadite kakšne cvetoče čebulnice in drugo cvetje, da bodo matice čmrljev našle te oaze in si v njih izborile prostor. Lahko celo posejete trato z enoletnicami, ki jih sicer sejemo na okrasnih gredicah, kot so kozmeje, lepe očke, marjetice, zvončnice …, predvsem pa naj ne bodo zelenice ena sama monokultura trave, v njej pustite tudi zgoraj omenjene divje, spomladi cvetoče rastline.
Tudi na zelenjavnem vrtu naj bo čim več pisanega cvetja in cvetočih zelišč, kot so bazilika, timijan, meta, melisa, ognjič, kapucinke …
