DomovVrt & VrtnarjenjeMlada figa pred prvo zimo:...

Mlada figa pred prvo zimo: Zaščitite predvsem korenine in spodnji del debla

Figa lahko na Primorskem brez večjih težav raste skoraj brez zimske zaščite, v hladnejših delih Slovenije pa so mlade rastline precej bolj občutljive. Prvih nekaj zim je najpomembneje zaščititi koreninski vrat, spodnji del debla in mlade poganjke, saj lahko močnejši mraz poškoduje dele, ki še niso dobro oleseneli. Odrasla figa je praviloma veliko odpornejša, zato je največ pozornosti smiselno nameniti prav mladim drevesom.

Ključni poudarki:

  • Mlade fige so prvih nekaj zim občutljivejše kot dobro ukoreninjeni starejši grmi.
  • Debela organska zastirka ščiti koreninski sistem, deblo pa lahko ovijemo z zračnim materialom.
  • Fige pred zimo ne obrezujemo močno, saj bi spodbudili dodatno občutljivost na mraz.

Katere fige potrebujejo zimsko zaščito?

Največ pozornosti potrebujejo fige, posajene v zadnjih dveh ali treh letih. Njihov koreninski sistem še ni tako globok in razvejan, mladi poganjki pa so pogosto bolj občutljivi na daljša obdobja nizkih temperatur.

Pomembna je tudi lega. Figa ob južni steni hiše lahko prezimi bistveno lažje kot enako stara rastlina na odprtem vrtu, kjer jo ves dan dosega mrzel severni veter.

Posebej zaščitite:

  • sveže posajene fige,
  • rastline na izpostavljenih legah,
  • fige v hladnih kotlinah,
  • mlade sadike z enim tankim deblom,
  • rastline, ki so pozno poleti naredile veliko mehke nove rasti.

Starejša figa z močnim koreninskim sistemom lahko tudi po poškodbi nadzemnih delov pogosto ponovno odžene iz osnove. Pri mladi rastlini pa takšno okrevanje pomeni izgubo več let razvoja.

Kako zaščitimo korenine fige pred mrazom?

Najpreprostejši ukrep je debela plast organske zastirke okoli rastline. Po prvih hladnejših dneh lahko okoli koreninskega območja razporedite približno 10 do 20 centimetrov suhega materiala.

Uporabite lahko:

  • suho listje,
  • slamo,
  • zdrobljeno lubje,
  • lesne sekance,
  • zrel kompost,
  • kombinacijo več materialov.

Zastirko razporedite široko okoli rastline, ne samo v ozkem krogu ob deblu. Večina mladih korenin se namreč širi tudi precej stran od samega stebla.

Material naj bo rahlo nasut in zračen. Mokra, zbita plast listja neposredno ob deblu ni cilj, saj lahko zadržuje preveč vlage.

Deblo ovijte šele, ko se vreme res ohladi

Mlade fige ni smiselno zaviti že ob prvem hladnem oktobrskem jutru. Rastlina mora postopoma preiti v mirovanje in se navaditi na nižje temperature.

Ko odpade večina listov in so napovedane trajnejše nizke temperature, lahko spodnji del debla zaščitite z juto, zimsko kopreno ali podobnim zračnim materialom.

Postopek je preprost:

  1. okoli debla po potrebi postavite tri ali štiri tanke količke,
  2. prostor med njimi rahlo napolnite s suhim listjem ali slamo,
  3. zunanji del ovijte z juto ali zimsko kopreno,
  4. vrha ne zaprite popolnoma nepredušno,
  5. zaščito pritrdite tako, da je veter ne odnese.

Takšna zračna zaščita zadrži plast mirujočega zraka okoli rastline, hkrati pa ne ustvari zaprtega mokrega prostora.

Zakaj plastična folija ni najboljša izbira?

Navadna neprepustna plastika lahko čez dan zadržuje veliko toplote, ponoči pa se notranjost hitro ohladi. Ob temperaturnih nihanjih se lahko na notranji strani nabira kondenz.

Če plastiko uporabljate kot zunanjo zaščito pred dežjem, naj bo konstrukcija odprta in dobro prezračena. Debla nikoli ne ovijajte tesno v več plasti neprepustne folije.

Za neposreden stik z rastlino so veliko primernejši materiali, ki prepuščajo nekaj zraka in vlage.

Ali moramo zaščititi tudi vse veje?

Pri majhni figi lahko zaščitimo večji del rastline, pri večmetrskem grmu pa to hitro postane nepraktično. Najpomembnejša je zaščita osnove.


Če ima mlada figa nekaj dolgih gibkih poganjkov, jih lahko nežno povežete skupaj. Tako jih lažje ovijete s kopreno in zmanjšate možnost, da jih zlomi moker sneg.

Veje naj ostanejo v naravnem položaju. Ne upogibajte že olesenelih poganjkov na silo samo zato, da bi jih spravili pod zaščito.

Fige pred zimo ne obrezujte tako kot spomladi

Ko listje odpade, je krošnja zelo pregledna in hitro nas zamika, da bi jo kar takoj oblikovali. Močna rez pred zimo pa pri figi ni najboljša ideja.

Sveže rezne površine in močno skrajšani poganjki so bolj izpostavljeni zimskim poškodbam. Poleg tega šele spomladi vidimo, kateri vrhovi so zimo dobro prestali in kateri so pomrznili.

Pozno jeseni zato odstranite predvsem:

  • zlomljene veje,
  • močno poškodovane dele,
  • odmrle poganjke, če so očitni,
  • veje, ki jih je poškodoval veter.

Glavno oblikovanje pustite za čas, ko mine nevarnost najhujšega mraza.

Kaj narediti z nezrelimi figami, ki ostanejo na vejah?

Ob koncu sezone lahko na rastlini ostanejo majhni, trdi plodovi, ki niso več uspeli dozoreti. Del drobnih plodičev pri nekaterih figah lahko prezimi in nadaljuje razvoj v naslednji sezoni, večji nedozoreli jesenski plodovi pa pogosto odpadejo ali jih poškoduje mraz.


Z rastline ni treba obsesivno odstraniti prav vsakega plodiča. Odstranite predvsem poškodovane, mehke ali gnijoče plodove, ki bi čez zimo ostajali na vejah.

Če niste prepričani, ali gre za majhen prezimujoč plodič ali nedozorel ostanek jesenskega pridelka, ga lahko pustite in spomladi preverite njegovo stanje.

Figa ob južni steni ima veliko prednost

Če šele izbirate mesto za novo figo v hladnejšem delu Slovenije, lahko pravilna lega pomeni več kot več plasti zimske zaščite.

Južna ali jugozahodna stena čez dan sprejema sončno toploto in jo ponoči počasi oddaja. Hkrati rastlino ščiti pred delom hladnega vetra.

Dobro mesto ima:

  1. veliko sonca,
  2. zaščito pred severnim in vzhodnim vetrom,
  3. dobro odcedna tla,
  4. dovolj prostora za široko krošnjo,
  5. brez dolgotrajnega zastajanja hladnega zraka.

Fige praviloma slabše prenašajo kombinacijo mraza in mokrih tal kot suh zimski mraz na dobro odcedni legi.

Kaj pa figa v loncu?

Figa v posodi je druga zgodba. Korenine v loncu so z vseh strani izpostavljene hladnemu zraku, zato se lahko zemlja popolnoma ohladi veliko hitreje kot na vrtu.

Večji lonec lahko prestavite ob zaščiteno steno in ga izolirate. Posodo ovijte z juto, kokosovo oblogo ali drugim izolacijskim materialom, pod lonec pa položite leseno ali izolacijsko podlago.

Pri manjših loncih je pogosto najlažje rastlino prezimiti v hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Ker figa pozimi odvrže liste, ne potrebuje svetlega ogrevanega dnevnega prostora.

Primeren je lahko:

  • hladen hodnik,
  • svetla garaža,
  • neogrevana veranda,
  • hladna klet, če temperatura ostaja primerna.

V mirovanju zalivamo zelo malo, le toliko, da se koreninska gruda popolnoma ne izsuši.

Kdaj spomladi odstranimo zaščito?

Zaščite ne odstranite ob prvem toplem dnevu februarja ali marca. Poznozimsko sonce lahko hitro ogreje rastlino, nato pa jo nekaj dni pozneje preseneti nov mraz.

Ko so najhujše temperature mimo, začnite zaščito postopoma odpirati. Najprej odstranite del zunanjega ovoja, pozneje še material okoli debla in na koncu zmanjšajte debelo zimsko zastirko.

Spomladi nato preverite konice poganjkov. Če je del veje pomrznil, bo tkivo suho in brez zdravega brstenja.

Takrat opravite rez do zdravega lesa.

Kako preverimo, ali je veja po zimi še živa?

Če poganjek ne odganja in niste prepričani, ali je odmrl, naredite preprost preizkus.

Z nohtom ali čistim nožem zelo rahlo popraskajte tanko plast lubja:

  • zeleno tkivo pod skorjo pomeni, da je veja živa,
  • rjavo in suho tkivo pomeni, da je ta del odmrl.

Začnite pri vrhu poganjka in se postopoma pomikajte navzdol. Tako odrežete samo tisti del, ki ga je mraz dejansko poškodoval.

Pri figah se pogosto zgodi, da pomrzne samo zadnjih nekaj centimetrov mladega poganjka, spodnji del pa normalno nadaljuje rast.

Pri figi je najpomembnejših prvih nekaj zim

Dobro ukoreninjena figa na primerni legi lahko z leti postane presenetljivo trdoživa. Vsako leto ima debelejše deblo, globlji koreninski sistem in več starega lesa, ki bolje prenaša kratkotrajne hladne razmere.

Zato pri mladi rastlini nekaj dodatnega dela ni zaman. Široka zastirka, zaščiten spodnji del in dobra lega ji pomagajo premostiti obdobje, ko je najbolj občutljiva.

Ko se figa enkrat dobro ustali, bo zimska priprava pogosto postala precej preprostejša in bo na milejših legah potrebovala le še zaščito koreninskega območja.

Preberite tudi:

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi ›
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE