Korenje ima lahko bujno, zdravo listje, težava pa se medtem razvija pod zemljo. Pokanje korenja je posebej pogosto, ko suhemu in vročemu obdobju sledi obilno zalivanje ali močan naliv. Ker so številni poznoavgustovski koreni že veliki, lahko nenadna sprememba vlažnosti razpre tudi pridelek, ki je bil še včeraj nepoškodovan.
Ključni poudarki:
- Pokanje korenja se najpogosteje pojavi, ko po suhem obdobju koreni nenadoma dobijo veliko vode.
- Če je korenje že skoraj polne velikosti, pred obilnim dežjem izpulite nekaj vzorčnih korenov in preverite razpoke.
- Razpokan koren porabite takoj, če je čvrst in brez gnilobe; mehkega, sluzastega ali plesnivega zavrzite.
Zakaj korenje po suši in dežju razpoka
Med suhim obdobjem se rast korenja upočasni. Zunanji deli korena se prilagodijo omejeni količini vode, tkivo pa ne raste več enako hitro kot v ugodnih razmerah.
Ko suha tla nenadoma prepoji dež, koren začne hitro sprejemati vodo. Njegova notranjost se razširi hitreje, kot se lahko raztegne zunanja plast. Nastane vzdolžna razpoka, ki se pogosto začne pri vrhu in nadaljuje globoko proti konici.
To ni nalezljiva bolezen in se z enega korena ne širi na drugega. Toda odprta rana omogoči vstop bakterijam in glivam. Sprva čvrsto in uporabno korenje lahko zato v mokri zemlji kmalu postane mehko, sluzasto ali začne gniti.
Tveganje je največje pri:
- skoraj zrelih in zelo debelih korenih;
- korenju v lahkih tleh, ki se hitro izsušijo;
- gredah brez zastirke;
- nerednem in obilnem zalivanju;
- izmenjevanju sušnih dni in močnih nalivov;
- korenju, ki je v zemlji ostalo dlje od običajnega časa pobiranja.
Agencija Republike Slovenije za okolje je za noč na 21. avgust napovedala širjenje neviht čez državo, ponekod tudi z močnejšimi nalivi. Kjer so tla trenutno suha in je korenje že razvito, je zato smiseln hiter pregled pridelka – vendar le, dokler je delo na prostem varno.
Pokanje korenja odkrijete šele, ko izpulite prvi koren
Listi običajno ne razkrijejo ničesar. Rastlina je lahko videti povsem zdrava, čeprav je koren že razprt. Najzanesljivejši je pregled nekaj vzorčnih rastlin.
Izpulite tri do pet korenov:
- enega z roba grede, kjer se tla hitreje sušijo;
- enega iz sredine vrste;
- enega z nižjega ali bolj vlažnega dela grede;
- dodatne primerke tam, kjer je korenje največje.
Pri pokanju boste opazili globoko vzdolžno razpoko. Meso v sveži razpoki je še oranžno in čvrsto. Temni robovi, neprijeten vonj, sluz ali mehko tkivo že kažejo na sekundarno gnitje.
Razpok ne zamenjajte z razvejanimi oziroma »nogatimi« koreni. Razvejanje nastane zgodaj med rastjo zaradi zbite ali kamnite zemlje, svežega hlevskega gnoja, poškodovane koreninske konice ali nekaterih talnih škodljivcev. Pri pokanju ima koren praviloma običajno obliko, vendar je po dolžini razprt.
Kaj narediti pred napovedanim obilnim dežjem
Če je korenje doseglo pričakovano velikost, je najbolj zanesljiv ukrep pravočasno pobiranje. Zrelega korena ni mogoče zaščititi pred nenadnim presežkom vode s škropivom ali gnojilom.
Pred dežjem ukrepajte v naslednjem vrstnem redu:
- Preverite zrelost. Previdno odmaknite zemljo pri vrhu korena. Če ima razvit premer in značilno barvo sorte, ga lahko poberete.
- Najprej poberite največje korene. Starejši in debelejši primerki so praviloma bolj izpostavljeni pokanju kot mladi, prožni koreni.
- Ne zalivajte tik pred nalivom. Če je napovedan obilnejši dež, načrtovano zalivanje prestavite.
- Označite najbolj suhe dele grede. Tam bo sprememba vlažnosti najizrazitejša, zato te vrste preverite najprej.
- Ne hodite na vrt med nevihto. Če že grmi, pobiranje prestavite. Pridelek ni pomembnejši od varnosti.
Majhno korenje, ki še aktivno raste, lahko ostane v zemlji. Odstranite predvsem polno razvite korene, ki jih nameravate porabiti ali shraniti v naslednjih tednih.
Po nalivu ne izpulite vsega na slepo
Ko dež mine, počakajte, da zemlja ni več razmočena in lepljiva. Nato ponovno izpulite nekaj vzorčnih korenov. Če so nepoškodovani in je zemlja samo enakomerno vlažna, celotnega pridelka ni treba takoj pobrati.
Če odkrijete več svežih razpok, večje korene poberite čim prej. Razpokano korenje se slabše skladišči, saj se v špranjah zadržujeta zemlja in voda.
Pridelek razvrstite v dve skupini:
- nepoškodovani koreni za shranjevanje;
- razpokani, vendar čvrsti koreni za takojšnjo uporabo.
Listje pri korenju za shranjevanje odrežite približno centimeter nad vrhom. Ne shranjujte ga skupaj z razpokanimi ali nagnitimi primerki, saj lahko vlaga in mikroorganizmi pospešijo propadanje preostalega pridelka.
Ali je razpokano korenje še užitno?
Sveže razpokano korenje je praviloma uporabno, če je še čvrsto, običajne barve in brez neprijetnega vonja. Zemljo iz razpoke temeljito sperite, koren olupite oziroma poškodovani del izrežite ter ga porabite čim prej.
Primerno je za:
- juhe in zelenjavne omake;
- pečenje v pečici;
- zelenjavne polpete;
- sveže stisnjen sok;
- vlaganje, če uporabite zdrav in povsem očiščen del.
Koren zavrzite, če je razpoka sluzasta, tkivo mehko ali vodeno, opazite plesen oziroma zaznate kiselkast ali gniloben vonj. Takšnega korenja ne rešujte z izrezovanjem majhnega vidnega dela, saj je lahko kvarjenje napredovalo globlje v tkivo.
Kako preprečiti pokanje korenja pri naslednjem pridelku
Najpomembnejša je enakomerna vlažnost. Cilj ni vsakodnevno površinsko močenje, temveč preprečevanje velikih preskokov med povsem suho in razmočeno zemljo.
Pomagajo naslednji ukrepi:
- zemljo preverjajte nekaj centimetrov pod površino, ne le na videz;
- zalivajte počasneje in temeljiteje, da se navlaži območje korenin;
- med zalivanji ne dovolite, da se greda popolnoma izsuši;
- okrog razvitih rastlin položite od 3 do 5 centimetrov rahle organske zastirke;
- korenje poberite, ko doseže zrelost, namesto da ga v toplem in mokrem vremenu predolgo puščate v tleh;
- pred setvijo izboljšujte sposobnost tal za zadrževanje vode z zrelim kompostom.
Svežega hlevskega gnoja ne dodajajte neposredno pred setvijo korenja. Ne povzroča le nepravilnih in razvejanih korenov, temveč lahko močna rast ob neenakomerni oskrbi z vodo dodatno poslabša kakovost pridelka.
Zastirka ne more ustaviti močnega naliva, pomaga pa zmanjševati vsakodnevno izsuševanje in s tem blaži prehode med suhim in mokrim stanjem. Položite jo na že vlažno zemljo in pustite majhen prost pas ob listnih pecljih.
Pokanje korenja zahteva spremembo zalivanja, ne škropiva
Proti tej težavi ni smiselnega škropiva, saj je njen vzrok fiziološki. Tudi dodajanje gnojila tik pred dežjem ne bo utrdilo že oblikovanih korenov. Zlasti dodatni dušik lahko spodbudi bujno rast, ne da bi odpravil nihanje vlažnosti.
Največ lahko naredite s pravočasnim pobiranjem zrelih korenov, rednim preverjanjem tal in enakomernim zalivanjem v sušnih tednih. Če je močan dež že minil, vzorčni pregled pokaže več kot zdravo listje: šele koren razkrije, ali je pridelek nenadno spremembo prestal brez poškodb.
Preberite tudi:
- Setev korenja v škrobnem gelu: Preprosta metoda za boljšo kalitev
- Setev trave po suši: Ali je konec avgusta še dovolj časa za novo zelenico?
