Prazna vrsta po desetih dneh še ne pomeni, da ste kupili slabo seme. Setev špinače avgusta pogosto spodleti, ker je zgornja plast zemlje po vročih dnevih pretopla in se prehitro izsuši. Špinača je vrtnina hladnejšega dela leta, zato ji lahko pri kalitvi pomagamo z izbiro pravega trenutka, hlajenjem semen in začasnim senčenjem grede.
Ključni poudarki:
- Setev špinače avgusta je uspešnejša, ko se jutranja temperatura zemlje spusti pod približno 25 stopinj Celzija.
- Suha semena pred setvijo za sedem do štirinajst dni postavite v hladilnik, vendar jih ne zamrzujte.
- Posejano vrsto ohranjajte enakomerno vlažno in jo začasno zasenčite, ne prekrivajte pa je s plastiko ali težkim vrtnim koprenom.
Zakaj setev špinače avgusta pogosto ne vzklije?
Špinača lahko kali pri precej nizkih temperaturah, največ težav pa ima na nasprotni strani temperaturne lestvice. Raziskave različnih sort so pokazale dobro kalitev okoli 20 stopinj Celzija, med 25 in 30 stopinjami pa se uspešnost pri številnih sortah hitro zmanjša.
Temperatura zraka pri tem ni najboljši pokazatelj. Temna, gola zemlja na sončni gredi je lahko opoldne občutno toplejša od zraka. Semena ležijo prav v zgornjem centimetru ali dveh, kjer so temperaturna nihanja največja.
Težavo še poslabša hitro izsuševanje. Seme špinače najprej vpije vodo in začne kaliti. Če se nato zemlja za nekaj ur popolnoma izsuši, se lahko razvoj kalčka ustavi. Pogosto zato vzklije le nekaj rastlin, preostala vrsta pa ostane prazna.
Najpogostejši razlogi za slab vznik so:
- prevroča zemlja,
- presuha površina grede,
- pregloboka setev,
- zbita skorja po zalivanju ali nalivu,
- staro in slabo skladiščeno seme,
- prekrivanje s materialom, pod katerim se zemlja še bolj segreje.
Pred setvijo izmerite temperaturo zemlje
Za odločitev ne potrebujete profesionalne opreme. Uporabite preprost talni termometer in ga zgodaj zjutraj potisnite približno pet centimetrov globoko.
Če temperatura že zjutraj dosega 25 stopinj Celzija ali več, je smiselno počakati na nekaj hladnejših noči. Pri zelo vročem začetku avgusta lahko že tedenski zamik pomeni veliko bolj enakomeren vznik.
Brez termometra si pomagajte z roko. Zjutraj odstranite zgornja dva centimetra zemlje in se dotaknite sloja pod njima. Če je zemlja že zgodaj izrazito topla in se do večera spremeni v suh prah, pogoji za špinačo še niso dobri.
Setev lahko prestavite tudi na vzhodno stran višje vrtnine, kjer bo greda dobila jutranje sonce, popoldne pa senco. Primerna je prazna površina ob visokem fižolu, koruzi ali ob redkejšem robu paradižnikove grede, če tam korenine niso preveč zgoščene.
Setev špinače avgusta začnite v hladilniku
Strokovnjaki za vrtnarstvo pri pozno poletni setvi priporočajo predhodno hlajenje semen. Postopek je preprost in ne zahteva namakanja ali posebnih pripravkov.
Potrebujete:
- seme špinače,
- papirnato vrečko ali originalno semensko vrečko,
- dobro zaprto posodo oziroma kozarec,
- hladilnik.
Suho seme pustite v papirnati vrečki in ga skupaj z njo zaprite v posodo. Tako ga zaščitite pred vlago in vonjavami iz hladilnika. Posodo za sedem do štirinajst dni postavite v običajni hladilni del, ne v zamrzovalnik.
Semena vzemite iz hladilnika šele tik pred setvijo. Na gredi jih ne puščajte na vročem soncu, saj bi s tem izničili del učinka hlajenja.
Ta ukrep ne more nadomestiti primerne temperature zemlje. Pomaga pa semenu, da je ob nastopu ugodnejših razmer pripravljeno na hitrejši začetek kalitve.
Tako pripravite gredo, da se ne bo takoj izsušila
Gredo pripravite pozno popoldne ali zvečer. Zemljo zrahljajte le v zgornjih petih do osmih centimetrih. Večje grude razdrobite, saj skozi zbito zemljo drobni kalčki težko prodrejo.
Če je bila na gredi prej zahtevna vrtnina, po površini razporedite približno centimeter zrelega komposta in ga plitvo vdelajte. Svežega gnoja ne uporabljajte. Špinača potrebuje rodovitna tla, vendar močno gnojenje tik pred setvijo ne izboljša kalitve.
Pripravljeno površino temeljito zalijte in pustite do naslednjega jutra. Cilj ni le omočiti prašno površino, temveč navlažiti nekaj centimetrov globok sloj.
Naslednje jutro naredite približno centimeter globoke brazde. Semena položite na tri do pet centimetrov razdalje in jih prekrijte s fino, rahlo zemljo. Površino nežno pritisnite z dlanjo ali hrbtno stranjo grabelj, da se seme dobro poveže z vlažno prstjo.
Preprosta premična senca varuje semena pred pregrevanjem
Nad vrsto postavite nizke loke ali nekaj lesenih količkov. Čeznje napnite svetlo senčno mrežo, staro redko zaveso ali drugo zračno tkanino. Pokrivalo naj bo od zemlje oddaljeno vsaj 20 do 30 centimetrov, da lahko zrak prosto kroži.
Ne uporabljajte prozorne plastike. Tudi gosto vrtno kopreno je treba v vročini uporabljati previdno, saj lahko pod njo temperatura še naraste. Cilj je zmanjšati neposredno sončno obsevanje zemlje, ne ustvariti mini rastlinjaka.
Senčilo pritrdite tako, da ga lahko vsak dan dvignete in preverite vlago. Ko vznikne večina rastlin ali se vreme opazno ohladi, ga postopoma odstranite. Mlade rastline najprej za nekaj dni izpostavite jutranjemu soncu, nato še daljšemu delu dneva.
Zalivanje mora biti nežno, vendar dosledno
Po setvi uporabljajte zalivalko z drobno pršilno glavo. Močan curek lahko semena premakne, spere zemljo ali ustvari trdo skorjo.
Do vznika preverjajte zgornji centimeter zemlje vsak dan. Površina naj bo vlažna, ne razmočena. V vročem in vetrovnem vremenu bo morda potrebno rahlo zalivanje zjutraj in še enkrat pozno popoldne.
Stalno mokra zemlja prav tako ni dobra rešitev. V težkih tleh lahko semena zaradi pomanjkanja zraka propadejo. Ko se pojavijo prvi pravi listi, začnite zalivati nekoliko redkeje in globlje, da bodo korenine rasle navzdol.
Z zastiranjem počakajte do vznika. Debela plast slame ali trave lahko drobne kalčke ovira. Ko so rastline visoke nekaj centimetrov, lahko med vrste položite tanko plast drobne suhe trave ali presejanega komposta.
Kako preverite, ali je seme še kalivo?
Če po približno dveh tednih ne vznikne skoraj nič, pred ponovno setvijo opravite preprost preizkus.
Na navlaženo papirnato brisačo položite 20 semen. Brisačo prepognite, jo dajte v zaprto posodo in postavite v prostor s temperaturo okoli 18 do 20 stopinj Celzija. Papir mora ostati vlažen, vendar v posodi ne sme stati voda.
Po sedmih do desetih dneh preštejte kaljena semena:
- 15 ali več kalčkov pomeni dobro kalivost,
- 10 do 14 kalčkov pomeni, da sejte nekoliko gosteje,
- manj kot 10 kalčkov kaže, da bo zanesljiveje uporabiti novo seme.
Če seme v posodi kali, na vrtu pa ne, je težava skoraj zagotovo v temperaturi, vlagi, globini setve ali zbiti površini.
Bolje dve manjši setvi kot ena velika
Celotne grede ne posejte na isti dan. Polovico vrste posejte ob prvem hladnejšem obdobju, drugo polovico pa deset do štirinajst dni pozneje.
S tem zmanjšate tveganje, da bi ena sama vročinska epizoda uničila ves vznik. Hkrati boste špinačo pobirali postopoma. V ugodnih razmerah lahko prve mlade liste režete približno pet do šest tednov po setvi.
Avgustovska špinača ima pomembno prednost: dnevi se krajšajo, jesenske temperature pa ji vse bolj ustrezajo. Ko uspešno preživi občutljivo fazo kalitve, pogosto razvije čvrste, temno zelene liste in ne sili tako hitro v cvet kot spomladanski posevek.
