Poleti se neprijetne vonjave iz smeti, bio odpadkov in komposta pojavijo veliko hitreje kot v hladnejšem delu leta. Dovolj je nekaj ostankov sadja, vlažna vrečka, zaprta posoda na soncu ali preveč mokra plast v kompostniku, pa se vonj začne širiti po kuhinji, balkonu, dvorišču ali vrtu. Težava ni samo neprijetna, ampak lahko privabi tudi muhe, mravlje, ose in druge žuželke.
Največkrat ne smrdi zato, ker bi bilo s kompostom ali ločevanjem odpadkov kaj narobe, ampak zato, ker se v vročini organske snovi zelo hitro razgrajujejo. Če je zraven še veliko vlage in premalo zraka, se začnejo razvijati vonjave, ki jih vsi dobro poznamo. Dobra novica je, da jih lahko precej omejite z nekaj preprostimi navadami.
Ključni poudarki:
- Poleti smrad najhitreje nastane v mokrih bio odpadkih, zaprtih posodah in kompostu brez zraka.
- Vsako plast kuhinjskih odpadkov v kompostu prekrijte s suhim materialom, listjem ali natrganim kartonom.
- Zabojnike, kuhinjske posode in podstavke redno spirajte, sušite in hranite čim bolj v senci.
Zakaj smeti poleti tako hitro začnejo smrdeti?
Toplota pospeši razkroj ostankov hrane. Lupine sadja, zelenjavni olupki, kavna usedlina, čajne vrečke, ostanki kuhanih jedi in vlažne papirnate brisače se v zaprti posodi hitro segrejejo. Če zrak ne kroži, se vonj še okrepi.
Največ težav povzročijo:
- ostanki sadja,
- lubenica in melona,
- čebulni in česnovi olupki,
- ostanki kuhane hrane,
- mokre vrečke za bio odpadke,
- tekočina na dnu koša,
- posode, ki stojijo na soncu,
- redko očiščen zabojnik.
Poleti je zato pomembno, da ne čakate, da je koš popolnoma poln. Manjši, pogostejši odvoz bio odpadkov je veliko boljši kot ena velika vreča, ki več dni stoji v vročini.
Kuhinjski koš naj bo suh
Največ vonja se začne že v kuhinji. Če v posodo za bio odpadke odlagate zelo mokre ostanke, se na dnu hitro nabere tekočina. Ta je pogosto glavni vir smradu.
Pomaga, če:
- na dno posode položite časopisni papir,
- zelo mokre ostanke najprej odcedite,
- lubenico in melono zavijete v papir,
- bio posodo praznite vsak dan ali vsak drugi dan,
- posodo po praznjenju sperete in dobro posušite,
- ne zapirate mokrih odpadkov v plastično vrečko več dni.
Če uporabljate biorazgradljive vrečke, tudi te v vročini ne rešijo vseh težav. Če so vlažne in polne sadnih ostankov, lahko začnejo hitro razpadati in smrdeti.
Kaj dodati v koš, da bo manj vonja?
Pri kuhinjskih bio odpadkih najbolj pomaga vpijanje vlage. Ne gre za to, da bi vonj prikrili, ampak da zmanjšate mokro, toplo okolje, v katerem se vonj razvija.
V posodo lahko občasno dodate:
- natrgan časopisni papir,
- karton od jajc,
- papirnate brisače brez močnih čistil,
- malo žagovine,
- suho listje,
- pest stare zemlje iz loncev,
- malo sode bikarbone na dno posode.
Soda bikarbona lahko pomaga pri vonju v košu, vendar je ne posipajte v velikih količinah po kompostu. Kompost potrebuje živ mikrobiološki proces, zato je bolje, da tam težavo rešujete s suhimi rjavimi materiali in zračenjem.
Kompost smrdi, kadar je premoker
Dober kompost ima zemeljski vonj. Če smrdi po gnilobi, kislem ali zatohlem, je najverjetneje preveč moker, preveč zbit ali v njem ni dovolj suhih materialov. Poleti se to zgodi zelo hitro, posebej če vanj odlagate veliko kuhinjskih odpadkov in pokošene trave.
Kompost začne smrdeti, kadar dodajate preveč:
- sveže trave,
- sadnih ostankov,
- kuhinjskih olupkov,
- mokrih rastlinskih ostankov,
- ostankov brez prekrivanja,
- materiala v debelih zbith plasteh.
Vsakič, ko dodate kuhinjske odpadke, jih prekrijte s suhim materialom. To je najpomembnejše pravilo.
Suha plast naredi največjo razliko
Pri kompostu si zapomnite preprosto pravilo: mokro prekrijte s suhim. Kuhinjski odpadki so “zeleni” in vlažni, zato potrebujejo “rjavo” protiutež.
Uporabite lahko:
- suho listje,
- slamo,
- natrgan karton,
- papir brez plastike,
- drobne vejice,
- žagovino iz neobdelanega lesa,
- suhe rastlinske ostanke,
- staro zemljo iz loncev.
Če poleti dodate večjo količino sadnih olupkov ali pokošene trave, jih nikoli ne pustite na vrhu komposta. Prekrijte jih z nekaj lopatami suhega materiala ali starega komposta. Tako zmanjšate vonj in hkrati odvrnete muhe.
Kompost potrebuje zrak
Smrad se pogosto razvije, ko je kompost preveč zbit. To se zgodi pri debelih plasteh sveže trave, mokrem listju ali kuhinjskih odpadkih, ki se sesedejo v gosto maso. Brez zraka se razkroj spremeni v gnitje.
Pomaga, če:
- kompost občasno premešate,
- debelo plast trave razrahljate,
- dodate grob suh material,
- ne tlačite odpadkov navzdol,
- kompostnik ne stoji v popolnoma zaprtem, razgretem prostoru,
- po nalivih preverite, ali je preveč moker.
Če je kompost zelo moker, mu dodajte več suhega listja, kartona ali slame in ga z vilami nekoliko prezračite.
Česa poleti ne odlagajte v kompost?
V domači kompost poleti raje ne odlagajte stvari, ki hitro povzročijo močan vonj ali privabijo živali. To je posebej pomembno, če je kompost blizu hiše, terase ali sosedove ograje.
Izogibajte se:
- mesu,
- ribam,
- kostem,
- mastnim ostankom hrane,
- mlečnim izdelkom,
- večjim količinam kuhane hrane,
- olju,
- zelo slanim jedem.
Takšni ostanki niso primerni za preprost vrtni kompost, posebej v vročem vremenu. Veliko bolje jih je odlagati v skladu z lokalnim sistemom zbiranja odpadkov.
Zabojnik prestavite v senco
Če je mogoče, zabojnik za smeti ali bio odpadke poleti ne sme stati na najmočnejšem soncu. Črna ali temna posoda se hitro segreje, vonj pa se okrepi. Senca lahko naredi veliko razliko.
Poskrbite, da:
- zabojnik stoji v senci,
- pokrov dobro tesni,
- okoli posode ni razlite tekočine,
- zabojnik po praznjenju sperete,
- ga občasno pustite odprtega, da se posuši,
- pod njim ne zastaja voda.
Če zabojnik smrdi tudi po praznjenju, ga sperite z vodo in kisom, nato pa dobro posušite. Vlažen, zaprt zabojnik bo hitro spet začel oddajati vonj.
Preberite tudi:
- Biooglje pomaga izboljšati hitrost in kakovost kompostiranja
- Kako narediti domači fermentirani bokashi posip: Trik za hitrejšo razgradnjo komposta
