Maj je na vrtu mesec velikih odločitev. Zemlja se končno dovolj ogreje, dnevi so že dovolj dolgi, rastline hitro napredujejo, hkrati pa nas vreme še vedno lahko preseneti s hladnimi nočmi, močnimi nalivi ali poznimi ohladitvami. Prav zato je maj za vrtičkarje eden najbolj razgibanih mesecev v letu: sadimo, sejemo, presajamo, redčimo, zastiramo, zalivamo in hkrati že razmišljamo, kaj bomo pobirali čez nekaj tednov.
Ključni poudarki:
- Maja sadimo večino toploljubnih vrtnin, vendar je pri občutljivih sadikah dobro počakati na tople noči.
- Bučke, kumare, fižol, koruzo, solate in zelišča lahko maja sejemo ali sadimo postopoma.
- V mesecu maju je pomembno tudi zastiranje tal, redno zalivanje in zaščita mladih rastlin pred škodljivci.
Maj ni le mesec sajenja, ampak tudi mesec spremljanja vremena
Na papirju se zdi maj idealen mesec za vrt. Sonca je več, rastline rastejo hitreje, police vrtnih centrov so polne sadik, vrtičkarji pa imajo občutek, da je zdaj treba posaditi vse naenkrat. A v praksi je maj pogosto precej nepredvidljiv. En teden je skoraj poletno vroče, naslednji teden pa lahko pridejo hladne noči, veter ali dež, ki mladim rastlinam ni najbolj po godu.
Zato je pri sajenju v maju dobro upoštevati dve stvari: koledar in dejansko stanje na vrtu. Če je zemlja mokra, zbita in hladna, je bolje počakati nekaj dni. Če so noči še vedno hladne, občutljive sadike raje zaščitimo s kopreno, steklenimi zvonovi, tunelom ali jih prestavimo na vrt nekoliko pozneje.
V slovenskem prostoru se vrtičkarji pogosto ravnajo po ledenih možeh in mokri Zofki, ki padejo sredi maja. To ni strogo pravilo, a je koristno opozorilo: paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke in bazilika imajo radi toploto, zato jih ne sadimo nepremišljeno v hladno zemljo.
Paradižnik: naj bo zemlja topla, sadika pa močna
Paradižnik je ena glavnih majskih zvezd. Če so sadike močne, vreme ugodno in so noči dovolj tople, ga lahko v večjem delu Slovenije sadimo na prosto po sredini maja. Na zelo toplih, zaščitenih legah lahko nekoliko prej, v hladnejših območjih pa je pogosto bolje počakati še kakšen teden.
Pri sajenju paradižnika je pomembno, da mu že takoj zagotovimo dovolj prostora, oporo in dobro pripravljeno zemljo. Sadiko lahko posadimo nekoliko globlje, saj paradižnik po steblu rad razvije dodatne korenine. To mu pomaga, da je močnejši in odpornejši v vročih poletnih dneh.
Če imate možnost, paradižnik posadite na mesto, kjer bo zjutraj hitro obsijan s soncem, listi pa se bodo po dežju hitreje posušili. Vlažni listi in slabo zračenje sta namreč pogosta razloga za težave pozneje v sezoni.
Paprika in jajčevci: ne prehitevajte
Paprika in jajčevci so še bolj občutljivi na hladno zemljo kot paradižnik. Če jih posadimo prezgodaj, pogosto ne odmrejo, vendar obstanejo. Videti so živi, a ne rastejo. Listi lahko postanejo bledi, rastlina pa potrebuje več tednov, da si opomore.
Zato je pri papriki in jajčevcih maja bolje izbrati potrpežljivost. Sadimo jih, ko so noči stabilno tople, zemlja pa ni več hladna. Dobro jim dene sončna, zavetna lega, bogata zemlja in zastirka, ki pomaga ohranjati enakomerno vlago.
V prvih tednih po sajenju ne pretiravajte z zalivanjem. Paprika ne mara izsušitve, a prav tako ne mara stalno mokrih korenin. Najboljše je zmerno, globinsko zalivanje, pri katerem se zemlja navlaži v globino, površina pa se med zalivanji nekoliko umiri.
Kumare, bučke, buče in melone: maja se začne prava sezona
Maj je odličen mesec za kumare, bučke, buče in druge bučevke, vendar tudi tukaj velja: toplota je ključna. Na prosto jih lahko sejemo ali sadimo kot sadike, ko se zemlja dovolj ogreje. Če jih sejemo prezgodaj v hladna tla, seme pogosto gnije ali kali zelo počasi.
Bučke so med najhvaležnejšimi majskimi vrtninami. Hitro rastejo, potrebujejo pa veliko prostora, hranil in vode. Če imate majhen vrt, izberite grmičaste sorte ali jih posadite na rob grede, kjer se lahko nekoliko razširijo.
Kumare so odlične za navpično gojenje ob mreži ali opori. Tako zavzamejo manj prostora, plodovi so čistejši, rastline pa se po dežju lažje posušijo. To lahko zmanjša težave z boleznimi, obenem pa je obiranje precej bolj pregledno.
Buče in melone potrebujejo še več toplote. Če živite v hladnejšem delu Slovenije, jih sadite na sončno, zaščiteno lego, po možnosti na rahlo privzdignjeno gredo ali ob kompostni kup, kjer je zemlja bogatejša in toplejša.
Fižol in koruza: maj je njun pravi čas
Fižol spada med vrtnine, ki jih maja sejemo zelo pogosto. Nizek fižol je primeren za gredice, kjer želimo hiter in zanesljiv pridelek, visoki fižol pa potrebuje oporo. Seme sejemo v toplo zemljo, saj v hladni in mokri zemlji slabo kali.
Dobro je, da fižola ne posejemo vsega naenkrat. Če ga sejemo v več zaporednih terminih, na primer na dva do tri tedne, si podaljšamo sezono obiranja. To je še posebej koristno pri nizkem fižolu, ki dozori precej naenkrat.
Tudi koruzo lahko maja sejemo neposredno na vrt. Bolje uspeva, če jo sejemo v skupinah oziroma blokih, ne v eni sami dolgi vrsti, saj se tako lažje opraši. Ob koruzi lahko v tradicionalnem mešanem posevku raste tudi fižol, vendar moramo paziti, da izbrane sorte niso premočne za mlade koruzne rastline.
Solate, rukola, blitva in špinača: ne pozabite na sveže liste
Čeprav maja največ pozornosti ukradejo toploljubne vrtnine, ne smemo pozabiti na listnato zelenjavo. Solate lahko sejemo ali sadimo postopoma, vendar je dobro izbirati sorte, ki bolje prenašajo toplejše vreme. V vročem maju lahko nekatere solate hitro pobegnejo v cvet, še posebej če jim primanjkuje vode.
Rukola raste hitro, zato jo lahko sejemo v manjših količinah vsakih nekaj tednov. Podobno velja za redkvico, ki je maja še uporabna, če jo sejemo na nekoliko hladnejšo lego in redno zalivamo.
Blitva je odlična izbira za vrt, ker dobro prenaša poletje in jo lahko obiramo dalj časa. Namesto da porežemo celo rastlino, obiramo zunanje liste, sredica pa raste naprej. Tudi špinačo lahko sejemo še v začetku maja, vendar se v toplem vremenu hitro pripravlja na cvetenje, zato jo je bolje sejati na delno senčno lego ali jo nadomestiti z novozelandsko špinačo.
Korenje, pesa, kolerabica in por: zelenjava za poletje in jesen
Maja lahko še vedno sejemo korenje, rdečo peso in kolerabico. Korenje potrebuje rahla tla, brez večjih grudic in svežega hlevskega gnoja, saj se v prebogati ali zbiti zemlji koreni hitro razvejajo. Po setvi je pomembno, da je površina enakomerno vlažna, dokler seme ne kali.
Rdeča pesa je zelo uporabna, ker lahko uživamo tako gomolje kot mlade liste. Sejemo jo v vrste in pozneje po potrebi redčimo. Mlade rastlinice, ki jih izpulimo pri redčenju, lahko uporabimo v solati ali jih na hitro podušimo.
Por lahko maja sadimo kot sadike, če želimo pridelek pozneje v sezoni. Dobro mu dene globlja, hranljiva zemlja. Ob sajenju ga lahko posadimo nekoliko globlje ali pozneje osipamo, da dobimo daljši bel del stebla.
Zelišča v maju: bazilika naj počaka na toploto
Maj je tudi mesec zelišč. Peteršilj, drobnjak, timijan, origano, majaron, žajbelj, melisa in meta se v tem času dobro razvijajo. Nekatera zelišča lahko sejemo neposredno, druga je lažje saditi kot sadike.
Posebno pozornost si zasluži bazilika. Čeprav jo trgovine ponujajo že zgodaj spomladi, je na vrtu občutljiva na mraz. Sadimo jo šele, ko so noči dovolj tople. Najbolje uspeva na sončnem mestu, v odcedni zemlji in ob rednem obiranju vršičkov. Če jo pustimo cveteti, listi pogosto izgubijo del nežnosti in arome.
Meta in melisa sta zelo uporabni, vendar ju je pametno saditi v lonec ali omejen prostor, saj se lahko močno razrasteta. Rožmarin, žajbelj in timijan imajo raje bolj suha, sončna mesta, zato jih ne sadimo v težko, stalno mokro zemljo.
Cvetlice in koristne rastline med zelenjavo
Maj ni rezerviran samo za zelenjavo. Med gredice lahko sadimo tudi ognjič, kapucinke, žametnice, boreč in druge cvetlice, ki vrt polepšajo, privabljajo opraševalce in pomagajo ustvariti bolj raznolik vrtni prostor.
Žametnice so priljubljene ob paradižniku, ognjič se lepo znajde ob robovih gredic, kapucinke pa lahko uporabimo tudi v kuhinji, saj so listi in cvetovi užitni. Boreč privablja čebele in druge opraševalce, njegovi modri cvetovi pa so zelo dekorativni.
Mešani posevki maja postanejo še posebej zanimivi. Med počasneje rastoče rastline lahko posejemo hitro rastoče vrtnine, kot so solata, redkvica ali rukola. Tako bolje izkoristimo prostor, tla pa niso dolgo gola.
Maja ne sadimo samo rastlin, ampak tudi temelje poletnega pridelka
Ko sadike pridejo na vrt, delo še zdaleč ni končano. Maj je mesec, ko se splača poskrbeti za zastirko. Slama, pokošena trava v tankem sloju, listje, kompost ali druga naravna zastirka pomagajo zadrževati vlago, zmanjšujejo rast plevela in ščitijo tla pred močnim dežjem.
Mlade rastline po sajenju potrebujejo nekaj dni, da se privadijo. Če je sonce zelo močno, jih lahko začasno zasenčimo. Če piha močan veter, jim pomagamo z oporo. Če so napovedane hladne noči, jih zaščitimo s kopreno.
Maj je naporen, a tudi zelo hvaležen mesec. Kar posadimo zdaj, bo v veliki meri določilo, kakšen bo vrt poleti. Zato ni treba hiteti brez razmisleka. Bolje je saditi postopoma, opazovati vreme, pripraviti tla in rastlinam dati dober začetek. Vrt si maja zapomni našo potrpežljivost – in nam jo poleti pogosto vrne v obliki polnih košar.
Preberite tudi:
- Sajenje paradižnika postrani: Zakaj daje večje in bolj zdrave rastline
- To posadite na isto gredo s paradižnikom za manj škodljivcev in boljšo rast
