Ko pomislimo na storže, si večina predstavlja suhe, rjave plodove pod smrekami ali borovci, ki jih nabiramo za okras. Redko kdo pa pomisli, da bi lahko bili v kakršni koli obliki tudi užitni.
Odgovor na vprašanje, ali lahko jeste storže, je torej: da, vendar ne vseh in ne v katerikoli fazi. Užitni so predvsem mladi, še mehki storži nekaterih iglavcev, najpogosteje bora. In prav ti so v zadnjih letih postali zanimiva sestavina domačih sirupov, marmelad in celo likerjev. A preden se odpravite v gozd z mislijo na kulinarično raziskovanje, je pomembno razumeti nekaj ključnih razlik.
Ključni poudarki:
- Užitni so le mladi, mehki in zeleni storži določenih iglavcev, predvsem bora.
- Najpogosteje se uporabljajo za sirupe, marmelade, likerje in aromatične dodatke.
- Pri nabiranju je nujna pravilna identifikacija drevesa in zmernost.
Kateri storži so sploh užitni?
Užitni niso suhi, trdi, odprti storži, temveč mladi, zeleni, še nerazviti storži, ki so mehki na otip in jih lahko prerežete z nožem.
Najpogosteje se uporabljajo:
- mladi borovi storži
- redkeje mladi smrekovi storži
- ponekod po svetu tudi storži jelke
Ključno je, da so:
- mehki
- zeleni
- nabrani v pozni pomladi ali zgodaj poleti (odvisno od nadmorske višine, kjer jih nabiramo)
- brez znakov plesni ali poškodb
Trdi, rjavi storži niso primerni za prehrano.

Kako jih pravilno nabirati
Pri nabiranju velja enako pravilo kot pri vršičkih – zmernost. Ne trgamo vseh storžev z enega drevesa in ne poškodujemo glavnih poganjkov.
Izbiramo:
- čista območja
- drevesa stran od cest
- manjše, mlade storže (velikost oreha ali manjše slive)
Vedno jih nabiramo le z dreves, ki jih zanesljivo prepoznamo. Tudi nekatere vrste borov so strupene!
Kakšnega okusa so mladi storži?
Presenetljivo nežnega. Nimajo trde, lesene teksture, temveč so smolnati, aromatični in rahlo citrusni, podobno kot vršički. Ob toplotni obdelavi postanejo mehkejši, okus pa se poglobi. Uporabljajo se predvsem zaradi arome.

5 najboljših načinov uporabe užitnih storžev
1. Sirup iz mladih storžev
To je najbolj znana uporaba. Storže narežemo in plastimo s sladkorjem ali jih počasi kuhamo v vodi.
Rezultat je temen, aromatičen sirup, ki se uporablja:
- kot dodatek čaju
- razredčen z vodo
- kot sezonski napitek
Sirup ima globlji, bolj smolnat okus kot tisti iz vršičkov.
Obstajata dve osnovni metodi – hladna in kuhana.
Hladna metoda (plastenje s sladkorjem)
Ta metoda ne vključuje kuhanja.
Postopek:
- mlade storže narežemo na rezine
- v steklen kozarec jih plastimo s sladkorjem
- kozarec zapremo in postavimo na sončno mesto
- v nekaj tednih se izloči aromatičen sirup
- tekočino nato precedimo
Tu ni vode. Sladkor postopoma izvleče sok iz storžev.
Hladna metoda:
- ohrani več sveže arome
- daje svetlejši sirup
- zahteva več časa
Metoda s kuhanjem
Ta metoda je hitrejša.
Postopek:
- narezane storže zalijemo z vodo
- počasi kuhamo 30–60 minut
- pustimo stati več ur ali čez noč
- tekočino precedimo
- dodamo sladkor in ponovno segrevamo do želene gostote
Tu je voda ključna, sladkor pa dodamo šele po preceditvi.
Metoda s kuhanjem:
- je hitrejša
- daje temnejši sirup
- ima globlji, bolj smolnat okus
2. Marmelada iz storžev
Mladi storži se lahko kuhajo podobno kot sadje. Po daljšem kuhanju postanejo mehkejši in ustvarijo gosto, temno marmelado. Okus je kompleksen, nekoliko balzamičen in manj sladek kot klasične marmelade.
Takšna marmelada se pogosto uporablja:
- kot namaz
- kot dodatek k sirom
- v kombinaciji z mesnimi jedmi
3. Liker iz mladih storžev
To je bolj tradicionalna domača različica.
Postopek:
- storže namočimo v žganje
- po nekaj tednih dodamo sladkor ali sladkorni sirup
- pustimo stati še nekaj časa
- precedimo
- po želji dodamo nekaj celih storžev nazaj v steklenico (za lepši vizualni učinek)
Tu dobimo liker, ki je:
- mehkejši
- bolj uravnotežen
- temnejše barve
- primeren za pitje v manjših količinah
Mladi storži vsebujejo precej smole in aromatičnih spojin, ki se zelo dobro topijo v alkoholu. Zato je žganje učinkovito topilo in ekstrahira več arom kot voda.
To pomeni:
- okus je intenzivnejši
- barva je temnejša
- profil je bolj balzamičen
Prav zato je ta metoda v Sloveniji precej priljubljena.
4. Kandirani storži
Manj znana, a zanimiva možnost je dolgotrajno kuhanje storžev v sladkornem sirupu, dokler ne postanejo mehki in rahlo prosojni.
Uporabljajo se kot:
- dekoracija sladic
- aromatičen dodatek pecivu
- posebna sezonska poslastica
5. Aromatični dodatek kulinariki
Nekateri mlade storže sušijo ali meljejo ter jih uporabljajo kot začimbo.
Uporabni so v:
- divjačinskih jedeh
- omakah
- dimljenih receptih
A tu velja previdnost – okus je močan in ga uporabljamo v majhnih količinah.
Na kaj morate biti posebej pozorni
Pomembno je, da:
- nabirate le vrste, ki jih zanesljivo prepoznate
- ne uporabljate trdih, rjavih storžev
- se izogibate okrasnim ali neznanim drevesom
Posebej previdni bodite pri razlikovanju med iglavci. Tisa na primer ni primerna za prehrano in je zelo strupena. Če niste popolnoma prepričani o identifikaciji drevesa, storžev ne nabirajte.
Zakaj se ljudje sploh lotevajo tega?
Del razloga je radovednost. Drugi del pa tradicija. V številnih regijah so mladi storži že dolgo del domače kuhinje, zlasti kot sirup ali liker. Poleg tega gre za zanimiv primer, kako lahko iz na videz neuporabnega dela narave ustvarimo nekaj kulinarično posebnega.
Ali so storži za vsakogar?
Ne. Gre za sezonsko, aromatično sestavino, ki ni del vsakodnevne prehrane. Uporablja se v majhnih količinah, predvsem zaradi arome. Če pa vas zanima raziskovanje naravne kulinarike, so mladi storži zanimiva in nekoliko nepričakovana sestavina.
Preberite tudi:
- Zakaj je prav zdaj čas za nabiranje smrekovih vršičkov
- Mazilo iz borove smole – tradicionalni balzam, ki ga lahko pripravite doma

