Šentjanževka

Šentjanževka (Hypericum perforatum) je trajna zelika, ki zraste do višine 70 cm. Cvetovi, ki največ cvetijo julija, se uporabljajo za zdravljenje trebušnih krčev in vnetij, opeklin in živčnih bolezni. Klinično je dobro dokazano tudi njeno antidepresivno delovanje. V Nemčiji se zdravila s šentjanževko dobi tudi na recept in so v skupini antidepresivov najpogosteje predpisovana zdravila. Izvleček šentjanževke vsebuje vrsto različnih snovi, kot so: hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline.

Šentjanževka v telesu močno poveča aktivnost encimov, ki so odgovorni za razgradnjo zdravil. Ob sočasnem jemanju šentjanževke in drugih zdravil, je učinek teh zdravil zmanjšan.

Je psihotropno sredstvo, vpliva na duševno dejavnost. Je sedativ, pomirja, anksiolitik, odpravi tesnobo in razblini strah, ter antidepresiv, odžene potrtost, malodušje in brezvoljnost. Odpravlja pa tudi slabo splošno počutje, izgubo teka, nespečnost, duševne težave med meno, preobčutljivost na vremenske spremembe … in je tudi pogosta učinkovina homeopatskih pripravkov.

Šentjanževka pa se od nekdaj uporablja tudi kot dodatek k prehrani. Uvrščajo jo namreč v skupino naravnih začimb, imenovanih N2, kar pomeni, da se sme dodajati živilom v manjših količinah in njena vsebnost ne sme presegati določene količine.  Kot že omenjeno vpliva šentjanževka na duševno dejavnost – je psihotropno sredstvo. Deluje kot:

• Sedativ (pomirja)
• Antiksiolitik (odpravi strah in tesnobo)
• Antidepresiv (odpravi brezvoljnost, malodušje in potrtost)

Ravno zaradi omenjenih zdravilnih učinkov se uporablja za izboljšanje razpoloženja, za povečanje telesne in duševne zmogljivosti in za povečanje volje do dela. Pri ljudeh, ki so občutljivi na vremenske spremembe in ženske z duševnimi težavami med meno pa deluje še posebej zdravilno, saj odpravlja vse spremljajoče pojave, kot je izguba teka, slabo počutje in nespečnost. Tudi ljudem z išiasom, migrenami ali tistim, ki imajo težave z močenjem postelje, bo šentjanževka pomagala. Uporabna pa je tudi za zunanjo rabo, in sicer odlično celi rane in opekline. Za opekline se še posebej uporablja njen proizvod – šentjanževo olje.  Novejša dognjanja oziroma raziskave kažejo tudi na to, da šentjanževka na živalih spodbudi odpornost proti kužnim klicam. Odkrito je, da vsebuje več antibiotikov, med drugim tudi imanin in hiperforin, ki so učinkoviti proti kužnim klicam na koži. Imanin neposredno učinkuje tudi na ožilje, saj znižuje krvni tlak in poveča hitrost, ter globino dihanja.

Po nekih raziskavah, ki so jih naredili na ljudeh je dokazano izboljšanje stanja pri petnajstih duševno utesnjenih in potrtih ljudeh. Dokazano je tudi, da čaj pripravljen iz šentjanževke in baldrijana uspešneje zdravi od uveljavljenega zdravila diazepam. Medtm, ko čaj pripravljen iz mete, kamilice, trpotca, šentjanževke in repike odpravlja plitke in boleče krvaveče razjede na vneti dvanajstni in želodčni sluznici. Vsebnost hipercina v šentjanževki pa dokazano deluje tudi v borbi proti virusom HIV in povzročiteljem hepatitisa C, ter vnetju jeter. Vendar pa morate pri uživanju šentjanževke paziti na odmerek, saj lahko prekomerni odmerki delujejo negativno na vaše zdravje in hkrati zmanjšajo učinke morebitnih zdravil, ki jih uživate.  Uporaba šentjanževke se zaradi vpliva na zvečano maternično napetos in preobčutljivo reakcijo na osvetljeni koži, med dojenjem in tudi samo nosečnostjo odsvetuje. Sicer pa je šentjanževka vsestranska rastlina, ki vam bo pomagala pri marsikaterih omenjenih bolezenskih stanjih in težavah.

Opozorila pri uživanju šentjanževke:

• Tudi izvlečki naravnega izvora imajo stranske učinke, še posebej ob sočasnem uživanju zdravil, zato se je o tem potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
• Pripravki iz šentjanževke utegnejo zmanjšati koncentracijo v krvi ob sočasni uporabi ostalih zdravil in s tem zmanjša njihovo delovanje – to velja predvsem za zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema.
• Zmanjšano delujejo tudi kontracepcijske tabletke ob sočasnem uživanju šentjanževke.
• V primeru uživanja šentjanževke in zdravil za zdravljenje depresivnih stanj, se delovanje teh poveča, hkrati pa se pojavijo tudi neželeni stranski učinki, kot so povišan krvni tlak, znojenje, povišana temperatura in glavobol.
• Nosečnim ali doječim materam se uporaba šentjanževke odsvetuje!
• Vsem, ki ob uživanju šentjanževke uživate še kakršna koli druga zdravila svetujemo, da ste pozorni na primere medsebojnega delovanja.
• V primeru pojava neželenih učinkov, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

Žafran

Žafran (Crocus sativus) je rastlina iz družine perunikovk. Cvet ima tri stigme, kar so distalni konci karpelov rastline, in vrat, ki povezuje stigme s preostalo rastlino. Te sestavne dele pogosto sušijo in uporabljajo kot začimbo in barvilo. Žafran, ki je že desetletja najdražja začimba na svetu po teži,izvira iz Jugozahodne Azije, gojiti so ga začeli blizu Grčije.

Žafran odlikujeta grenak okus in jodoformska- ali senu-podobna aroma, ki jo dajeta kemični snovi pikrokrokin in safranal. Vsebuje tudi karotenoidno barvilo krokin, ki da hrani bogat zlatorumen odtenek. Zaradi teh lastnosti je žafran zelo cenjen v kulinariki po vsem svetu, poleg tega pa se uporablja tudi v medicini. Droga se danes skoraj v celoti pridobiva iz sterilne v jeseni cvetoče rastline v južni Španiji in Grčiji.

V preteklosti so žafranu in njegovim pripravkom pripisovali pomirjevalne, protikrčne in spolno-dražilne lastnosti. Rimljani so ga namakali v vinu, da bi preprečili mačka po pijančevanju. Žafran je bil uradno zdravilo v 16. in 18. stoletju, na začetku 19. stoletja pa so začeli dvomiti o njegovi zdravilni učinkovitosti.

Rastlina danes ni več zdravilsko pomembna, uradno pa jo uporabljajo le še za tunanjo rabo v pripravkih  proti zobnim bolečinam pri otrocih. V ljudski medicini se še sem in tja uporablja za pomirjanje ali proti trebušnim krčem, vendar brez očitne učinkovitosti, žafranovi izvlečki pa so še vedno sestavina nekaterih zeliščnih napitkov, tako imenovanih ‘švedskih grenčic’.

Žafran je V večjih odmerkih zelo strupen in lahko povzroči krvavenje kože in notranjih organov, bruhanje, krvavenje v maternici, krvavo drisko, kri v seču, krvavenje iz nosu, ustnic in vek, …

Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo

Kako je lahko začimba, ki jo po vsem svetu obožujejo zaradi živahnega okusa, tako prepričljivo prevetrila medicino, kot jo poznamo danes?

Ingver, v botaniki poznan tudi kot zingiber officinale, je eno od desetih najbolj priljubljenih zelišč na svetu. Že več kot tisoč let služi kot osrednja sestavina v vzhodnjaških zdravilih, vendar večina ljudi ne pozna njegovih čudežnih in dragocenih lastnosti. Paula Schulicka je navdušila 5000-letna zgodovina ingverja in pričel je zanimivo raziskavo, ki je povezala prepričanja starodavnih zeliščarjev ter obsežna spoznanja mednarodnih medicinskih raziskovanj.

Ingver ima naslednje zdravilne lastnosti:

• zaščiti srce in ožilje
• je zdravilo proti razjedam
• blažilec artritisa
• dnevni energetski tonik
• pomaga pri prebavi
• deluje kot naravna terapija za prehlade in glavobole
• lajša menstrualnih težav & slabosti

Spoznajte, zakaj bi tudi vi morali uporabljati to univerzalno zdravilo, ki lahko privarčuje ogromno denarja in reši nešteto življenj.  Paul Schulick je svetovno priznani zeliščar in zdravstveni vzgojitelj. Poleg svetovne uspešnice Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo je v sodelovanju s Thomasom Newmarkom napisal tudi knjigo Več kot aspirin: odgovor narave na artritis, raka in Alzheimerjevo bolezen (Beyond Aspirin: Nature’s Answer to Arthritis, Cancer and Alzheimer’s Disease).
O zdravilnem vplivu zelišč predava po vseh Združenih državah Amerike. Trenutno živi v ameriški zvezni državi Vermont.

Prvo dokumentirano poročilo o izjemnem potencialu ingverja kot poglavitnega zdravila za srce je nepričakovano prišlo s strani skupine raziskovalcev z ameriške ustanove Cornell Medical School in je bilo objavljeno leta 1980 v publikaciji New England Journal of Medicine. Do odkritja so se dokopali, ko je eden od raziskovalcev opazil, da se njegova kri ni odzivala na običajne agregacijske dejavnike. Po procesu eliminacije je sumil, da je za to odgovorna marmelada s petnajstodstotnim ingverjem. Zatem ko je svojo plazmo, ki je bogata s trombociti, izzval z ingverjevim izvlečkom, je odkril, da je ta povsem zaviral potencialno smrtno nevaren proces agregacije trombocitov.

Zakaj je bil ingver več tisoč let vključen v večino tradicionalnih zdravil? Razlaga, ki jo ponujajo tradicionalni zdravilci, se glasi, da ingver deluje kot nosilec in izboljšuje vrednost preostalih zelišč v dani kombinaciji. Ni presenetljivo, da moderne raziskave ponujajo utemeljitev za to empirično zeliščno spoznanje.

Poseganje v samo bistvo raka

Velja predpostavka, da je okoliška izpostavljenost strupom odgovorna za celo 80 odstotkov vseh primerov raka. Ko so opravili preizkus z dvema sprejetima standardoma toksičnosti, je ingver izrazito zmanjšal njun življenjsko ogrožujoč potencial. Ingver ima prav tako vsaj dve drugi lastnosti, ki bi lahko pozitivno vplivali na potek pacientovega raka: 1) stimulacija imunosti in 2) zaviranje trombocitne agregacije (preprečevanje metastaze).

Odmerki

Napotki glede odmerkov za splošno prebivalstvo, ki želi črpati blažilne in preventivne koristi iz ingverja. Do neke mere bo to, kar posameznik pričakuje, da bo pridobil od ingverja, določilo, koliko in kdaj se ingver uživa. Da bi na primer pospešili prebavo obroka ali zboljšali delovanje dodatka k prehrani, preprosto zaužijte ingver ob začetku obroka ali deset do petnajst minut pred in po jedi. Za koristne učinke za cirkulacijski sistem, še posebno za učinkovanje zoper agregacijo trombocitov, raziskave prikazujejo, da bo za maksimalni rezultat morda potrebnih vse do sedem dni in/ali pretiranih doz dveh gramov korenike v prahu. Za preprečevanje slabosti oziroma bruhanja bi morali pričeti z odmerkom minimalno 1000 miligramov vsaj tri ure pred težavnim dogodkom. Za splošne tonične koristi je eden izmed boljših načinov, kako pričeti dan, prav s kozarcem ingverjeva čaja oziroma doma pripravljenim ingverjevim pivom.

»Po mojem mnenju knjiga Ingver: Mogočna začimba in čudežno zdravilo ni samo dobro raziskana, temveč tudi zelo zanimiva in uporabna. Čestitke Paulu Schulicku za dobro opravljeno delo, na katerega smo že vsi težko čakali.«
- James Duke, ekonomski botanik
»Hvala ti, Paul, za predstavitev takšne zakladnice prepričljivih informacij o zelišču, ki je tako pomembno kot ingver. Sedaj bo veliko število ljudi doseglo blaginjo in črpalo koristi iz tega izjemnega zelišča.«
- John Robbins, avtor knjige Dieta za novo Ameriko (Diet for a new America)
»Med platnicami te knjige se nahaja čudovito eklektična mešanica znanosti, kliničnih raziskav in folklore o ingverju. To ni le knjiga o enem samem zelišču, saj avtor predstavi ingver kot potencialnega pobudnika za pozitivno spremembo, ki bo rešila na milijone življenj. Izvrstno branje in briljantna izpoved o učinkovitosti rastlin.«
- Rosemary Gladstar, avtorica Zeliščno zdravljenje za ženske (Herbal Healing for Women

Knjiga Ingver – Mogočna začimba in čudežno zdravilo je izšla pri založbi Cangura.com, za več informacij o knjigi in naročila pa lahko tudi pokličete na 040-460-652 ali 01-36-55-208.

Ingver – začimba in zdravilna rastlina

Ingver je avtohtona rastlina Indije in Kitajske, ime pa je prevzel iz sanskrtske besede, ki v prevodu pomeni ‘s telesom kot rogovi’. Ingver je že dolga leta pomemben v kitajski medicini, o njem pa je pisal že Konfucij. Ingver ni nova rastlina, ampak je ena izmed najstarejših začimb, ki jih je človek spoznal in pričel uporabljati. Ste vedeli, da je zelo poznan kitajski filozof Konfucij naravnost oboževal ingver, saj je morala biti vsaka njegova jed pripravljena prav s tem.

Če se še malce ozremo v zgodovino in rabo ingverja, potem je zanimivo tudi dejstvo, da so ga v starem Rimu uporabljali tudi v lepotnih salonih. Skozi vsa leta je ingver postal najbolj priljubljen v Angliji in na Skandinavskem polotoku, medtem, ko se je na jedilnike v ostale dele Evrope prikradel dokaj pozno. Pri nas se je raba tega malce povečala, vendar še vedno ni toliko razširjena, kot v omenjenih evropskih državah. Marsikdo ne pozna številne zdravilne učinke te rastline,  marsikdo pravzaprav za ingver še slišal ni.

V zadnjih letih se je ingver še posebej uveljavil v alternativni medicini, saj med zagovorniki tovrstne oblike medicine že kar nekaj časa vzbuja veliko zanimanje. Ravno zaradi vedno večje uporabe te čudodelne rastline širom sveta, so pričele potekati številne raziskave o njej. V Indiji in na Kitajskem ogromno naravnih zdravilnih proizvodov, vsebuje prav ingver. V nijhovi prehrani je tako pogost, da ga uvrščajo kar med zelenjavo. Na Kitajskem velja ingver za zdravilo stotih bolezni, uporabljajo pa ga na nešteto načinov. V Indiji, kjer je ingver že kar nekaj časa uveljavljen, prebivalci natančno ločijo med značilnostmi suhega in svežega ingverja pri zdravljenju in v kuhinji. Z raznimi preparati pa iz ingverja dosegajo številne medicinske učinke.

Že od nekdaj znanstveniki ingver prištevajo med enega najmočnejših rastlinskih antioksidantov. Številne zdravstvene raziskave so tudi dokazale, da pomaga pri zgagi, slabi prebavi in bruhanju, ter preprečuje slabost med potovanjem. Med drugim spodbuja tudi krvni obtok, pomaga pri vnetem grlu, sprošča periferno ožilje, krepi izločanje sline, pomaga pri vnetem grlu, ugodno deluje na jetra, zmanjšuje holesterol in ima antiseptične lastnosti.

Ingver je korenika in se uporablja v večih različicah:

• kot surova korenina ingver nudi najbolj svež okus. Te naberejo ko je zunanji ovoj še zelene barve.
• posušene korenine ingverja prodajajo v črni ali beli različici. Pri beli je koža ingverja že olupljena, zato je značilne belkastebarve.
• ingver v prahu je za nas verjetno še najbolj znana različica. Le-tega dobijo s tem, ko zmlejejo posušene korenine.
• konzerviran ingver pa je narajen iz mladih svežih korenin, ki jih olupijo in narežejo. Nato pa jih skuhajo v gostem sladkornem sirupu. Sirup in ingver nato skupaj vložijo v kozarce. Takšna različica je izredno pekoča in začinjena, saj dozeže na lestivi pekočih okusov sedmo mesto.

Medicinska uporaba ingverja

Ingverju se je dolgo časa pripisovalo lastnosti afrodizijaka. Omenjen je tudi v knjigi Kama Sutra, saj bi naj s pomočjo ingverja moški dobili sposobnosti naklonjenosti žensk. Ingver je prav tako znan kot diaforezik, kar pomeni da povzroča znojenje. To lastnost so izkoriščali v času Henrika VIII za zdravljenje kuge.

Ingver prav tako poveča izloščanje sline in prebavnih tekočin, kar bi naj pomagalo pri bolečinah ki jih povzročijo vetrovi, diareja ter trebušni krči. Korenina ingverja se uporablja tudi kot zdravilo proti slabosti, ki jo povzroča premikanje (morska slabost). Čudežna začimba je priporočljiva tudi za blaženje bolečin in vnetja, ki ga povzroča artritis, revmatizem in mišični krči.

Ingver veliko ljudi uporablja tudi za razstrupljanje, saj pospešuje kroženje krvi in tako odstrani strupe v krvi, hkrati pa očisti tudi mehur in ledvice ter neguje kožo.

Ingverjeva korenina bi naj bila tudi neke vrste tretma za astmo, bronhitis in ostale probleme z dihali, saj pomaga odvajati tekočino iz pljuč.

Zdravilni učinki ingverja

• Deluje proti diareji in preventivno tudi proti nalezljivim boleznim, saj velja kot odličen antiseptik (uničuje mikroorganizme).
• Zmanjša ali celo preprečuje simptome slabosti pri različnih potovanjih. Sicer se nanaša predvsem na slabost, uspešno pa deluje tudi na hladno potenje, glavobol, pretirano slinjenje in vrtoglavico. Dobra lastnost vsega pa je, da ingver pri vsem tem nima nezaželenih, stranskih učinkov, kot je zaspanost, ki se pojavi ob uživanju farmacevtskih kemijskih proizvodov za odpravljanje tovrstnih težav.
• Nekateri ingver uživajo za povečevanje apetita.
• Lajša prebavo, saj spodbuja izločanje želodčnega soka in peristaltiko. Deluje tudi proti napenjanju, saj snov, ki jo vsebuje, pospešuje izločanje plinov. Med drugim pa tudi pomirja želodčne in črevesne krče.
• Ingver deluje tudi kot tonik in stimulans. Pri njegovem rednem uživanju zmanjšuje kronično utrujenost, izboljša spomin. Zaradi njegovega stimulativnega delovanja ga ni priporočljivo jemati zvečer pred spanjem, saj utegne povzročiti nespečnost.
• V kolikor želite preživeti strastno noč z vam ljubo osebo, vam prav tako priporočamo zaužitje ingverja, saj deluje kot blagi afrodizijak.
• Deluje tudi kot antikoagulant, kar pomeni, da preprečuje zgoščevanje krvi in posledično pojavljanje trombonov.
• Deluje tudi protivnetno, kar ugodno vpliva na številne bolezni, med drugim tudi na revmatični artritis, saj zmanjšuje otekline, bolečine in jutranjo zaskočenost, ter povečuje gibljivost zglobov.
• Med ostalim je ingver tudi uspešen antioksidant, kar pomeni, da preprečuje škodljivo delovanje prostih radikalov, deluje pa tudi proti arteriosklerozi in raku.
• Ingver dodajajo v ustne vode, saj z njim odpravijo slab zadah iz ust. Vsebuje tudi ostro snov gingerol in šoagol, kateri sta pikantni in dajeta občutek toplote na jeziku.
• Pozitivno deluje na zmanjševanje holesterola in delovanje jeter. Prav tako pomaga pri migrenah in ostalih vrstah glavobolov, znižuje pa tudi povišano telesno temperaturo.
• Če vas muči zobobol, priporočamo žvečenje ingverja.

Ingver lahko uživamo vsak dan. Vendar pa tako kot pri ostalih zdravilnih živilih tudi pri uživanju ingverja velja biti pozoren na zaužite količine, saj lahko prevelike količne na dan povzročijo neprijetne stranske učinke. Sicer je možnost, da bi si z ingverjem škodovali, zelo majhna, v pretiranih količinah utegne vplivati na osrednje živčevje in povzroči aritmijo ter depresijo. V kolikor imate žolčne kamne, dojite ali ste noseči, vam svetujemo, da se o uživanju večjih količin ingverja, posvetujete s svojim zdravnikom. Drugače pa kar brez skrbi, saj so raziskave dokazale, da so se nosečnice po uživanju 1 g svežega ingverja na dan, počutile veliko bolje. Predvsem so jih prenehale pestiti težave s slabostjo in bruhanjem. Vseeno pa vam svetujemo posvet z zdravnikom o uporabi suhega ingverja med nosečnostjo. Za uživanje ingverja, so uporabne njegove sveže korenike, lahko pa ga uživate tudi posušenega ali zmletega. V Angliji in preko luže, velik del pridelanega ingverja namenijo za izdelavo brezalkoholnega ingverjevega piva, ki tem velja za eno izmed najbolj priljubljenih pijač.

Uporaba ingverja

• Ingver lahko uživate kot svežo rastlino (dnevno okoli 10 g tanko narezanih ter nasekljanih lističev)
• Lahko ga dodate kot začimbo v sadno solato in v razne kolače.
• Uživate ga lahko posušenega (1 – 2 krat dnevno okoli 2 g)
• Iz njega lahko pripravite različne vrste napitkov, kot npr. čaj, pivo, vino, kavo in sekoteng (sladek ingverjev napitek, priljubljen v Indoneziji in na Japonskem).
• V kolikor vas mučijo revmatična obolenja, si vtirajte pripravljeno eterično olje iz ingverja 2 – 3 krat dnevno 15 dni, kljub temu, če bolečine prenehajo prej. Lahko pa pripravljeno eterično olje iz ingverja uživate z malo medu (1-3 kapljice) in kocko sladkorja.
• Uživate lahko tudi kandiran ingver v obliki bonbonov.
• Skuhate si lahko čaj iz ingverja in sicer tako, da nastrgate koreniko in jo poparite z vrelo vodo. Čaj blaži jutranjo slabost, zdravi razjede in prebavne težave ter uspešno deluje proti prehladu.

Recept za ingverjev liker

Naj vam za konec ponudimo še odličen recept za ingverjev liker, ki bo pomagal pri želodčnih težavah in vas pogrel v zimskih dneh.

2 dl vode
2 dl medu
3 žlice nastrganega ingverja
1 žlico nastrgane limonine lupine
3 dl viskija

V posodo nalijemo med in vodo, ter vse skupaj zavremo. Mešanica naj vre približno 5 minut. Med vrenjem odstranite nastalo peno. Nato primešajte ingver in limonino lupino in vse skupaj pustite vreti še dodatnih 5 minut. Po 5 minutah, odmaknite iz štedilnika in pustite, da se mešanica ohladi. Ohlajeno tekočino nalijte v steklenico in dodajte viski, vse skupaj zaprite in postavite v temen prostor za mesec dni. Nato tekočino precedite in jo znova postavi v temen prostor še za dodatna 2 tedna. Pijačo servirajte ohlajeno.