Na prvi pogled je prizor lahko precej neprijeten: grm, ki je bil še pred dnevi zelen, je nenadoma ovit v gosto belo mrežo, med listi pa se premikajo številne bledo rumenkaste gosenice s črnimi pikami.
Marsikdo najprej pomisli na pajke, nevarne gosenice ali celo na bolezen rastline, vendar gre v številnih primerih za zapredkarje, zelo verjetno za trdoleskovega zapredkarja, če se pojavijo na trdoleski. Ta škodljivec je znan tudi v Sloveniji in se lahko pojavi na vrtovih, ob mejicah, gozdnih robovih, sprehajalnih poteh in živih mejah. Gozdarski inštitut Slovenije navaja, da je trdoleskov zapredkar pri nas zelo pogost, njegovo območje pa obsega celo Evropo.
Ključni poudarki:
- Bela mreža na grmu pogosto ni pajčevina, temveč svilnat zapredek gosenic zapredkarjev.
- Če je napadena trdoleska, gre zelo verjetno za trdoleskovega zapredkarja.
- Gosenice lahko grm močno objedajo, vendar rastlina pogosto ponovno olista.
- Za ljudi in živali praviloma niso nevarne, zato panika ni potrebna.
- Najboljši ukrep je zgodnje ročno odstranjevanje zapredkov ali obrezovanje napadenih poganjkov.
Kaj je trdoleskov zapredkar?
Trdoleskov zapredkar (Yponomeuta cagnagella) je majhen nočni metulj iz skupine zapredkarjev. Odrasel metulj je precej neopazen: ima bela krila s črnimi pikami in razpon kril približno od 19 do 26 milimetrov. Veliko bolj opazne so njegove gosenice, ki se spomladi hranijo v skupinah in okoli poganjkov ustvarjajo gosto svilnato mrežo. Odrasle gosenice so rumenkasto sive do zelenkasto sive, posejane s črnimi pikami, glava pa je temna.
Prav ta mreža je razlog, da škodljivca ljudje pogosto opazijo šele takrat, ko je napad že zelo viden. Zapredek varuje gosenice pred vremenskimi vplivi in nekaterimi plenilci, hkrati pa jim omogoča, da v skupinah objedajo liste. Ko pojedo liste znotraj enega zapredka, se lahko premaknejo naprej in razširijo mrežo še na druge dele grma.
Ali se lahko pojavi v Sloveniji?
Da, ta škodljivec se lahko pojavi tudi v slovenskih vrtovih. V Sloveniji je trdoleskov zapredkar splošno razširjen tam, kjer raste trdoleska, najdemo pa ga lahko od nižin do gorskega pasu. Pojavlja se na gozdnih robovih, v mejicah, na ruderalnih območjih, ob cestah, rečnih brežinah in tudi na vrtovih.
V nekaterih letih se lahko pojavi množično. Leta 2016 so bile v Sloveniji zabeležene obsežne namnožitve na več lokacijah, posebej tam, kjer raste navadna trdoleska; močnejši pojavi so bili omenjeni na območjih Ljubljane, Kranja in Brežic.
Kakšno škodo naredi?
Največja škoda je objedanje listov. Pri manjšem napadu so lahko poškodovani le posamezni poganjki, pri močnejšem pa je lahko cel grm videti kot ovit v belo kopreno. Gosenice lahko pojedo večino listov, včasih tudi popke, zato rastlina začasno ostane skoraj gola. Varstvo gozdov navaja, da lahko takšno objedanje negativno vpliva na procese v listih, kot so fotosinteza, dihanje in izhlapevanje vode, kar oslabi vitalnost rastline.
Kljub grozljivemu videzu pa enkraten napad običajno ni konec za rastlino. Trdoleska po zgodnjem objedanju pogosto ponovno odžene. Večja težava nastane, če se močni napadi ponavljajo več let zapored, saj lahko to rastlino izčrpava, zmanjša cvetenje, slabša prirast in vpliva na tvorbo plodov.
Ali je nevaren za ljudi, otroke ali hišne živali?
Ne, trdoleskov zapredkar praviloma ni nevaren za ljudi in živali. Pomembno je, da ga ne zamenjujemo s sprevodnimi prelci, katerih gosenice imajo dražeče dlačice in lahko povzročajo zdravstvene težave. Pri trdoleskovem zapredkarju je prizor sicer neprijeten, vendar strokovni viri poudarjajo, da ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi in živali.
Vseeno je pri odstranjevanju priporočljivo uporabiti rokavice, predvsem zato, ker so zapredki polni iztrebkov, ostankov listov in živih gosenic. Po delu si umijte roke, orodje pa po potrebi očistite.
Kaj storiti, če ga opazite na vrtu?
Najlažje je ukrepati zgodaj, ko je zapredek še majhen in omejen na nekaj poganjkov. Takrat lahko napadene dele preprosto odrežete in jih odstranite. Če je zapredkov več, jih lahko mehansko odstranite z rokavicami ali z močnejšim curkom vode razbijete mrežo, nato pa gosenice poberete oziroma odstranite.
Pri domačem vrtu so najbolj smiselni naslednji ukrepi:
- napadene poganjke odrežite in odložite v zaprto vrečo,
- manjše zapredke odstranite ročno z rokavicami,
- grm po odstranjevanju dobro preglejte še naslednje dni,
- močno napadene rastline po koncu napada zalijte v suši, da lažje obnovijo listno maso,
- izogibajte se močnim insekticidom, posebej v bližini cvetočih rastlin.
Pri večjih napadih se včasih uporablja pripravek na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki deluje na mlade gosenice, vendar je učinkovitost najboljša zgodaj, ko se gosenice še aktivno hranijo in preden so zapredki zelo gosti. Tudi strokovni nasveti za sorodne zapredkarje poudarjajo, da se rastline po napadu pogosto obnovijo, zato zatiranje ni vedno potrebno.
Ali se bo razširil na ves vrt?
Če gre res za trdoleskovega zapredkarja, je strah, da bo napadel vse okrasne grme, večinoma odveč. Ta vrsta je tesno povezana s trdolesko, zlasti z navadno trdolesko (Euonymus europaeus), pojavlja pa se lahko tudi na nekaterih okrasnih sorodnih vrstah trdoleske.
To pomeni, da običajno ne bo kar čez noč uničil vrtnic, hortenzij, paradižnika ali sadnega drevja. Seveda pa obstajajo tudi drugi zapredkarji, ki se pojavljajo na drugih rastlinah, zato je pri določanju vedno pomembno pogledati, katera rastlina je napadena. Na jablanah, glogu, čremši ali drugih rastlinah gre lahko za sorodno, vendar drugo vrsto zapredkarja.
Najboljši čas za nadzor
Najbolj pozorni bodite spomladi, ko začnejo rastline odganjati. Gosenice se začnejo hraniti z mladimi listi in se postopoma združujejo v skupine. Do maja ali začetka junija so zapredki pogosto že zelo opazni. Takrat je ukrepanje še možno, vendar je odstranjevanje večjih zapredkov bolj neprijetno.
Odrasli metulji se pojavijo poleti, samice pa jajčeca odlagajo na mlade veje in popke gostiteljskih rastlin. Gosenice se izležejo, prezimijo v majhni obliki in se ponovno aktivirajo naslednjo pomlad. Vrsta ima eno generacijo na leto.
Kdaj je razlog za skrb?
Če imate na vrtu staro, lepo oblikovano ali oslabljeno trdolesko, je smiselno ukrepati prej, saj lahko močno objedanje pokvari videz grma in ga dodatno oslabi. Pri mladih sadikah je škoda lahko večja, ker imajo manj listne mase in manj zalog za obnovo. Pri večjih, zdravih grmih pa je prizor pogosto hujši od dejanske dolgoročne škode.
Najpomembneje je, da škodljivca pravilno prepoznate. Če so gosenice v gostih belih zapredkih, bledo rumenkaste ali sivkaste s črnimi pikami, rastlina pa je trdoleska, je trdoleskov zapredkar zelo verjetna razlaga. Če pa se zapredki pojavljajo na drugih rastlinah, še posebej na sadnem drevju ali pušpanu, je dobro preveriti, ali ne gre za drugo vrsto škodljivca.
Brez panike, a tudi brez čakanja
Bela mreža na grmu je res videti dramatično, vendar v večini primerov ni razlog za paniko. Trdoleskov zapredkar je pri nas znan in naravno prisoten škodljivec, ki se v nekaterih letih močneje namnoži. Največ škode povzroči z objedanjem listov in kazenjem videza grma, za ljudi in živali pa praviloma ni nevaren.
Najboljša rešitev na vrtu je preprosta: opazujte rastline spomladi, manjše zapredke odstranite čim prej, pri večjih napadih pa odrežite najbolj prizadete dele. Če rastlina ostane zdrava in ima dobre razmere za rast, bo po napadu pogosto ponovno ozelenela.
Preberite tudi:
- Kako pregnati rdeče polže z vrta: 9 preprostih rešitev
- Preden postavite past za ose, preverite, ali jih s tem ne privabljate še več
