Ko zapade prvi resen sneg, večina ljudi reagira instinktivno. Obleče jakno, pograbi lopato in gre ven. Šele po nekaj minutah pa se pokaže, da dvorišče ni pripravljeno, da pot ni jasno določena, da je sneg težji, kot je bil videti skozi okno, in da telo ni ogreto. Prav tu nastane razlika med tistimi, ki kidajo hitro in brez zapletov, ter tistimi, ki se že po kratkem času ustavljajo, popravljajo in lovijo sapo.
Izkušeni lastniki hiš in vrtičkarji redko začnejo kar tako. Preden zajamejo prvo lopato snega, naredijo nekaj drobnih stvari, ki se zdijo nepomembne – a prav te kasneje odločajo, ali bo delo teklo gladko ali pa se bo spremenilo v naporno improvizacijo.
Ključni poudarki:
- Priprava površine in poti pred kidanjem močno skrajša čas dela in zmanjša nepotrebno obremenitev telesa.
- Kratek pregled dvorišča prepreči poškodbe, iskanje pod snegom in ponavljanje že očiščenih delov.
- Nekaj minut priprave pred začetkom pogosto pomeni bistveno manj utrujenosti po končanem delu.
Zakaj se največ napak zgodi v prvih desetih minutah
Večina težav pri kidanju snega se ne zgodi po eni uri dela, ampak v prvih minutah. Takrat je tempo napačen, poti niso jasne, sneg se meče na neprimerna mesta in telo še ni ogreto. Ravno zato izkušeni ljudje začnejo počasneje in bolj premišljeno. Prvih nekaj minut je namenjenih organizaciji, ne količini. Ko je to urejeno, je delo kasneje hitrejše in z manj popravki.
Najprej poglejte dvorišče, ne lopate
Preden vzamete orodje, si vzemite pol minute in poglejte površino. Kje boste sneg odlagali? Kje mora ostati prehod? Kje so robniki, stopnice, lonci, robovi gred ali cevi, ki bodo kmalu izginili pod snegom?
Ko zapade več snega, se hitro zgodi, da začnemo kidati “na slepo”. Takrat odmetavamo sneg na mesta, kjer bo kasneje v napoto, ali pa si zapiramo že očiščene poti. Kratek pogled vnaprej prepreči, da bi morali delo kasneje popravljati.
Označite, kar bo izginilo pod snegom
Ena najbolj spregledanih priprav je označevanje robov. Če imate ob dovozu gredo, nizko ograjo, okrasne lonce ali robnike, jih je smiselno označiti še pred močnejšim sneženjem.
To ne pomeni nič zapletenega. Dovolj so palice, veje ali daljši količki, ki jih zapičite ob rob. Ko boste kidali, boste takoj videli, kje se konča pot in kje se začne vrt. S tem se izognete poškodbam in nepotrebnemu kopanju po snegu.
Oblecite se za delo, ne za mraz
Ena pogostih napak je predebela obleka. Ker je zunaj mrzlo, se oblečemo, kot da bomo stali na mestu. Pri kidanju pa se telo zelo hitro segreje. Če smo preveč oblečeni, se začnemo potiti, kar hitro postane neprijetno.
Bolje je izbrati več tanjših plasti, ki jih lahko po potrebi slečete. Rokavice naj omogočajo dober oprijem, obutev pa naj bo stabilna in nedrseča. To ni udobje, temveč varnost.
Pripravite orodje, še preden je potrebno
Lopata, snežni plug ali metla naj bodo pripravljeni že prej. Če jih iščete šele, ko je sneg že zapadel, boste začeli v naglici. Takrat se pogosto zgodi, da je lopata mokra, rob poškodovan ali pa orodje ni tam, kjer ste mislili.
Hiter pregled orodja pred sezono pomeni, da vas sneg ne preseneti nepripravljene. Tudi drobnosti, kot je poledenel rob lopate, lahko močno upočasnijo delo. Veliko ljudi danes ne uporablja več klasične lopate.
Najprej določite glavno pot
Izkušeni najprej očistijo osnovno pot: od vrat do dvorišča, od hiše do garaže, do smetnjakov ali ceste. Ne začnejo z robovi in ne z detajli. Glavna pot omogoča gibanje, odlaganje snega in organizacijo. Ko je ta pot očiščena, je vse ostalo lažje. Imate kam stopiti, kam odlagati sneg in kje se obrniti brez hoje po že očiščenih delih.
Ogrejte telo, preden začnete zares
Kidanje snega je fizično delo. Če začnemo hladni, so prvi gibi sunkoviti in nerodni. Kratek sprehod po dvorišču, nekaj kroženja z rameni ali počasni prvi potegi so dovolj, da se telo pripravi. To ne pomeni telovadbe, temveč zavestno počasnejši začetek. Prvih nekaj minut naj bo namenjenih ritmu, ne hitrosti.
Kam s snegom, ko ga bo še več
Pomembno vprašanje, ki si ga redko zastavimo, preden začnemo: kam bo šel naslednji sneg? Če že ob prvem kidanju vse odložimo tik ob pot, bomo imeli pri naslednjem sneženju težavo.
Dobro je, da že na začetku izberemo območja, kjer se bodo lahko sčasoma nabrale večje količine. Tako si kasneje ne zapremo prehodov in ne zmanjšujemo uporabne površine.
Kaj je smiselno narediti tik pred začetkom
Tik preden začnete kidati, se splača narediti še nekaj zelo konkretnih korakov, ki neposredno vplivajo na potek dela:
- odstraniti manjše predmete z dvorišča ali poti
- preveriti, ali je površina poledenela
- določiti smer, v katero boste potiskali ali metali sneg
- pripraviti prostor, kamor boste odlagali večje količine
To niso opravila, ki bi vzela veliko časa, a preprečijo večino kasnejših zapletov.
Zakaj se priprava pozna šele na koncu
Razlika med dobrim in slabim začetkom se ne vidi v prvih petih minutah, temveč po pol ure. Takrat se pokaže, ali se gibljete tekoče ali pa se stalno ustavljate, obračate in popravljate že opravljeno delo. Priprava ni namenjena temu, da začnemo počasneje, temveč da kasneje delamo brez prekinitev.
Manj popravljanja, manj utrujenosti
Vsakič, ko se moramo vrniti na že očiščeno mesto, porabimo energijo dvakrat. Najprej za delo, potem še za popravek. Dobro načrtovan začetek pomeni, da se po dvorišču premikamo v eni logični smeri. To se pozna ne le na času, temveč tudi na hrbtu, ramenih in zapestjih.
Ko to enkrat naredite nekajkrat zapored, postane samoumevno. Preden primete lopato, pogledate dvorišče. Preden naredite prvi zamah, veste, kam gre sneg. Preden pospešite, je telo že v ritmu. Takrat kidanje ni več improvizacija, temveč opravilo, ki ga opravite z manj napora in več nadzora.
