Na špansko Majorko in v severne dele Španije prihajajo množice ljubiteljev astronomije, saj bo v sredo zvečer tam viden popolni Sončev mrk. Sončni mrk 12. avgusta 2026 bomo lahko opazovali tudi v Sloveniji, vendar le kot delni mrk tik pred sončnim zahodom. Luna bo zakrila velik del Sonca, a številnim opazovalcem ga lahko skrijejo hribi, stavbe ali večerna oblačnost.
Ključni poudarki:
- Sončni mrk 12. avgusta 2026 se bo v Sloveniji začel okoli 19.25, Sonce pa bo zašlo le nekaj minut po vrhuncu.
- Na zahodu bo zakritega skoraj 90 odstotkov Sonca, na skrajnem vzhodu približno 75 odstotkov.
- Za ves čas opazovanja v Sloveniji potrebujete nepoškodovana očala s standardom ISO 12312-2; navadna sončna očala niso varna.
Zakaj se opazovalci zgrinjajo prav na Majorko?
Pas popolnega mrka bo 12. avgusta potoval čez sever Rusije, Grenlandijo, zahodni del Islandije, Atlantik in Španijo. V Španiji bo to prvi popolni Sončev mrk, viden s celinskega dela države po več kot stoletju.
Majorka leži blizu osrednje črte popolnosti. V Palmi se bo delna faza začela približno ob 19.38, popolnost pa bo nastopila okoli 20.32. Luna bo Sonce povsem zakrila za približno minuto in pol, nato se bo svetloba začela vračati.
Lokacija ima tudi pomembno slabost. Ob popolnosti bo Sonce le približno dve stopinji nad zahodnim obzorjem. Že oddaljen hrib, drevored, stavba ali pas oblakov lahko zakrije najpomembnejši trenutek.
Balearske oblasti so zato določile 26 uradnih območij za opazovanje, od tega devet na Majorki. Med njimi so plaže Santa Ponsa in Palma, športna igrišča v Algaidi in Pini ter območja pri Maiorisu, Petri, Porreresu in Felanitxu.
Španske oblasti po vsej državi pričakujejo do šest milijonov dodatnih obiskovalcev območij v pasu popolnosti. Uredile so več kot 660 opazovalnih mest in napovedale obsežne prometne ter varnostne ukrepe. Na Majorki bodo posebej omejevali dostop do občutljivega gorovja Serra de Tramuntana, kjer ob vročini in suhi vegetaciji obstaja velika nevarnost požarov.
Kaj bomo med sončnim mrkom videli v Sloveniji?
V Sloveniji popolnosti ne bo. Luna nikjer ne bo prekrila celotnega Sonca, zato ne bomo videli Sončeve korone, zvezd na temnem nebu ali dramatičnega »diamantnega prstana«, značilnega za popolno fazo.
Kljub temu bo delni mrk izrazit. Ob dobrem razgledu bo Sonce skozi zaščitna očala videti kot vedno tanjši svetel srp. Največji delež njegove površine bo zakrit na severozahodu države, najmanjši pa na vzhodu.
Približni časi po Sloveniji so:
| Kraj | Začetek mrka | Največja zakritost | Sončni zahod | Zakriti del Sonca |
|---|---|---|---|---|
| Bovec | 19.25 | 20.17 | 20.20 | 89,8 % |
| Nova Gorica | 19.26 | 20.16 | 20.19 | 88,7 % |
| Piran | 19.27 | 20.15 | 20.18 | 87,3 % |
| Kranj | 19.26 | 20.14 | 20.17 | 86,3 % |
| Ljubljana | 19.26 | 20.12 | 20.16 | 84,3 % |
| Koper | 19.27 | 20.14 | 20.18 | 84,8 % |
| Maribor | 19.25 | 20.09 | 20.12 | 79,5 % |
| Novo mesto | 19.26 | 20.09 | 20.13 | 77,6 % |
| Murska Sobota | 19.25 | 20.07 | 20.11 | 75,4 % |
Časi so podani po poletnem srednjeevropskem času in se lahko glede na natančno lokacijo razlikujejo za nekaj sekund. Astronomski izračun sončnega zahoda predpostavlja ravno obzorje. V resnični pokrajini lahko Sonce za hribom ali stavbo izgine precej prej.
Sončni mrk 12. avgusta 2026 bo zelo nizko nad obzorjem
Najpomembnejša priprava ni teleskop, temveč primerna lokacija. Potrebujete odprt pogled proti zahodu oziroma zahodu-severozahodu. Mestno dvorišče, balkon z bližnjo stavbo ali dolina, obdana s hribi, verjetno ne bodo dobra izbira.
Lokacijo lahko preverite že večer pred mrkom. Okoli 20.10 poglejte, ali je smer zahajajočega Sonca z izbranega mesta še odprta. Sonca pri tem ne glejte neposredno. Preverjate predvsem, kdaj ga prekrijejo relief, drevesa ali stavbe.
Za opazovanje so primernejši:
- odprte ravnice in travniki z dovoljenim dostopom;
- razgledne točke z neoviranim zahodnim obzorjem;
- obalna območja s pogledom proti odprtemu morju;
- višje, varno dostopne lege brez gora neposredno na zahodu;
- organizirana opazovanja astronomskih društev.
Ne ustavljajte na cestnih robovih, viaduktih ali nepreglednih ovinkih. Prav tako se zaradi mrka pozno popoldne ne odpravljajte na zahteven gorski vzpon. Dogodek bo trajal manj kot eno uro, sestop pa bi potekal v temi in ob morebitnih nevihtah.
Bo vreme dovolilo opazovanje?
Trenutna napoved za sredo je manj zanesljiva prav v času mrka. Začetek dneva naj bi bil sončen in vroč, popoldne ter zvečer pa naj bi Slovenijo od severa zajele plohe in nevihte.
To pomeni, da imajo astronomsko najugodnejši kraji na severozahodu države tudi povečano nevarnost, da pogled zastrejo nevihtni oblaki. Na Primorskem in drugod z odprtim obzorjem bodo razmere odvisne od natančnega razvoja oblačnosti.
Končno radarsko sliko in kratkoročno napoved preverite v sredo pozno popoldne. Če je nad izbranim krajem nevihta, ne iščite razgleda na izpostavljenem vrhu. Mrk lahko ob oblačnem vremenu spremljate tudi prek spletnega prenosa iz pasu popolnosti.
Očala potrebujete do trenutka, ko Sonce izgine
Ker bo mrk v Sloveniji ves čas samo delen, ni niti enega trenutka, ko bi ga smeli gledati brez zaščite. Tudi zelo tanek ostanek Sonca je dovolj svetel, da lahko poškoduje mrežnico.
Uporabite očala ali ročni opazovalnik, izdelan skladno z mednarodnim standardom ISO 12312-2. Pred uporabo filter preglejte. Če je opraskan, preluknjan, naguban ali odstopa od okvirja, ga zavrzite.
Za opazovanje niso primerni:
- navadna sončna očala, tudi zelo temna;
- zatemnjeno ali sajasto steklo;
- fotografski film in rentgenski posnetki;
- več slojev barvne folije;
- doma izdelani filtri neznanih lastnosti.
Skozi daljnogled, teleskop ali fotoaparat ne glejte zgolj z očali za mrk. Optična naprava zbere in ojača sončno svetlobo, zato potrebuje namenski filter, pravilno pritrjen pred objektivom. Filter pri okularju ni varen.
Če zaščitnih očal nimate, lahko izdelate preprost projektor z majhno luknjico. Sonce naj bo za vašim hrbtom, njegova slika pa naj skozi luknjico pade na bel papir ali drugo svetlo površino. Skozi odprtino nikoli ne glejte proti Soncu.
Zakaj 85 odstotkov ni skoraj enako popolnemu mrku?
Razlika med 99-odstotnim in popolnim mrkom je veliko večja, kot nakazujeta številki. Dokler je viden katerikoli del svetle Sončeve površine, ta še vedno močno osvetljuje okolico. Nebo v Sloveniji zato ne bo postalo črno kot ponoči.
Svetloba lahko postane nenavadno medla, sence pa ostrejše. Skozi majhne odprtine med listi dreves se lahko na tla projicirajo številni drobni svetli srpi. Ker bo pojav sovpadal z običajnim večernim mračenjem, bo spremembo brez načrtnega opazovanja lažje spregledati.
Po zahodu se astronomski večer še ne bo končal. V noči na 13. avgust bodo blizu vrhunca tudi Perzeidi, letošnja mlada Luna pa bo ustvarila temno nebo. Če se bodo nevihtni oblaki umaknili, bo mogoče po mrku opazovati še utrinke.
PRIPOROČENO ZA VAS
