Fuksija v viseči košari je lahko avgusta na vrhuncu cvetenja, toda številne priljubljene sorte prve zmrzali ne preživijo. Razmnoževanje fuksij s potaknjenci omogoča, da najljubšo barvo in obliko cvetov ohranite, ne da bi morali pozimi iskati prostor za celotno veliko rastlino. Potrebujete le nekaj zdravih poganjkov in svetel prostor brez zmrzali.
Ključni poudarki:
- Razmnoževanje fuksij s potaknjenci omogoča, da pred zimo vzgojite manjše rastline, ki zavzamejo precej manj prostora kot velika viseča košara.
- Izberite zdrav necvetoč vršiček, odstranite spodnje liste in ga posadite v vlažen, zračen substrat.
- Potaknjenci se običajno ukoreninijo v nekaj tednih, vendar morajo mlade občutljive sorte prezimiti na svetlem mestu brez zmrzali.
Zakaj je avgust primeren za razmnoževanje fuksij
Fuksije lahko razmnožujemo v različnih delih rastne sezone, avgust pa ima posebno prednost. Rastline imajo veliko letošnjih poganjkov, ki pri dnu že postajajo čvrsti, vršički pa so še zeleni in sposobni tvoriti korenine.
Takšnim poganjkom pravimo pololesnati potaknjenci. V primerjavi s povsem mehkimi spomladanskimi vršički počasneje izgubljajo vodo in se manj hitro povesijo, še vedno pa se razmeroma dobro ukoreninjajo.
S pravočasnim avgustovskim rezom imajo mlade rastline pred hladnimi dnevi dovolj časa, da razvijejo prve korenine. Njihov namen ni, da bi zacvetele še letos. Do pomladi morajo predvsem preživeti kot majhne, zdrave in dobro ukoreninjene rastline.
Ta način je posebej uporaben, če:
- nimate prostora za prezimovanje velikih visečih košar;
- želite ohraniti sorto z nenavadno barvo ali obliko cvetov;
- je odrasla rastlina prevelika, poškodovana ali napadena s škodljivci;
- želite naslednje leto zasaditi več korit;
- bi radi priljubljeno fuksijo podarili ali izmenjali.
Potaknjenec je genetska kopija matične rastline. Če izberete poganjek z določene sorte, bo nova rastlina ohranila njene značilne cvetove in način rasti.
Najprej preverite, kakšno fuksijo imate
Vse fuksije niso enako odporne proti mrazu. Nekatere grmaste sorte, posajene na zavetnem vrtu, lahko ob zaščiti prezimijo na prostem. Številne bujno cvetoče in povešave fuksije iz visečih košar pa so občutljive in jih zmrzal poškoduje ali uniči.
Oznaka »prezimno trdna« tudi ni zagotovilo, da bo rastlina brez poškodb preživela vsako slovensko zimo. Na odpornost vplivajo sorta, lega, odcednost tal, veter, trajanje mraza in starost rastline.
Če imena sorte ne poznate, je potaknjenec koristna varnostna kopija. Z njim ne tvegate veliko, matični rastlini pa odvzamete le nekaj kratkih poganjkov.
Ne razmnožujte rastline, ki ima močno deformirane vršičke, lepljive liste, rjo, sivo plesen ali večjo populacijo uši, pršic oziroma ščitkarjev. S potaknjencem lahko težavo prenesete v prostor, kjer prezimujejo druge rastline.
Kakšen poganjek se najlažje ukorenini
Najlepši cvetoči vršiček ni nujno najboljša izbira. Cvetovi in popki porabljajo vodo ter energijo, ki jo odrezani poganjek potrebuje za nastanek korenin.
Izberite poganjek, ki je:
- zdrav in brez vidnih škodljivcev;
- dolg približno 7–10 centimetrov;
- zelen na vrhu in nekoliko čvrstejši pri dnu;
- brez cvetov in večjih cvetnih popkov;
- dovolj mlad, da steblo še ni trdo in rjavo;
- opremljen z dvema ali tremi pari zdravih listov.
Potaknjence režite zjutraj, ko je rastlina dobro preskrbljena z vodo. Matično fuksijo prejšnji večer po potrebi zalijte, vendar zemlje ne razmočite.
Če potaknjencev ne boste posadili takoj, jih položite v čisto vrečko ali posodo z rahlo navlaženo papirnato brisačo. Pustiti jih več ur na soncu je eden najhitrejših načinov, da izgubijo sposobnost ukoreninjenja.
Razmnoževanje fuksij po korakih
Za štiri potaknjence potrebujete:
- štiri lončke premera približno 7–9 centimetrov;
- približno 1 liter substrata za setev in potaknjence;
- približno 300 ml perlita ali drobnega vrtnarskega peska;
- čiste ostre škarje ali nož;
- svinčnik ali leseno paličico;
- prozorne vrečke ali odrezane plastenke;
- oznako z imenom sorte in datumom.
Substrat in perlit zmešajte približno v razmerju 3 : 1. Mešanica mora zadržati nekaj vlage, vendar mora odvečna voda hitro odteči. Močno pognojena vrtna zemlja ali čist kompost za ukoreninjanje nista primerna.
Postopek:
- Odrežite zdrav vršiček. Rez naredite tik pod listnim členkom, saj se na tem delu korenine lažje razvijejo.
- Odstranite spodnji par listov. Na vrhu pustite en ali dva para. Če so listi zelo veliki, jih lahko skrajšate za približno tretjino.
- Odstranite cvetove in popke. Potaknjenec mora energijo usmeriti v korenine, ne v nadaljevanje cvetenja.
- Napolnite in navlažite lonček. Substrat naj bo enakomerno vlažen, vendar iz njega ob stisku ne sme teči voda.
- S svinčnikom naredite sadilno luknjo. Tako nežnega stebla med vstavljanjem ne boste poškodovali.
- Potaknjenec posadite približno 2–3 centimetre globoko. Spodnje listno kolence naj bo v substratu, listi pa se ga ne smejo dotikati.
- Substrat rahlo pritisnite ob steblo. Potaknjenec mora stati pokončno, brez močnega tlačenja zemlje.
- Lonček označite in pokrijte. Prozorna vrečka ali zgornji del plastenke zmanjšata izgubljanje vlage.
Sredstvo za ukoreninjanje ni nujno. Fuksije praviloma dobro tvorijo korenine tudi brez njega. Če ga uporabljate, upoštevajte navodila izdelka in potaknjenca ne pomočite v skupno originalno embalažo, saj jo lahko onesnažite.
Preprost mini rastlinjak iz plastenke
Čisto prozorno plastenko prerežite približno na polovici. Spodnji del lahko uporabite kot posodo, zgornjega pa kot kupolo nad lončkom. Pokrovček prvi dan pustite nameščen, nato ga odstranite, da omogočite izmenjavo zraka.
Kupola se ne sme dotikati listov. Če se na notranji strani ves dan nabirajo velike kapljice, je vlažnost previsoka. Za nekaj ur jo odstranite in preverite, ali je substrat premočen.
Lončke postavite na zelo svetlo mesto brez neposrednega opoldanskega sonca. Pod zaprto plastiko se temperatura na sončni polici hitro dvigne in potaknjenec lahko propade, čeprav je substrat še vlažen.
Ustrezna je običajna sobna temperatura, približno od 16 do 22 °C. Zelo vroč rastlinjak ali hladen zunanji kot nista idealna.
Kako veste, da je ukoreninjenje uspelo
Fuksije lahko v ugodnih razmerah razvijejo korenine v približno 10–20 dneh, pozno poleti pa postopek včasih traja nekoliko dlje. Novi listi so dober znak, vendar še ne dokazujejo vedno močnega koreninskega sistema.
Po dveh ali treh tednih potaknjenec zelo nežno primite in preverite, ali ob rahlem premiku nudi upor. Ne vlecite ga iz zemlje samo zato, da bi pogledali korenine.
Ko začne vidno rasti:
- kupolo tri dni vsak dan odstranite za nekaj ur;
- nato jo pustite odstranjeno čez dan;
- po približno tednu dni jo povsem umaknite;
- rastlino presadite šele, ko korenine držijo substrat skupaj.
Če ste potaknjenec ukoreninjali v vodi, ga presadite, ko so korenine dolge približno 1–2 centimetra. Predolge vodne korenine se na prehod v substrat pogosto prilagodijo težje.
Kako mlade fuksije prezimiti
Avgustovskih potaknjencev jeseni ne sadite na vrt. Tudi če izvirajo iz odpornejše sorte, je njihov koreninski sistem premlad za zanesljivo prezimovanje na prostem.
Postavite jih na svetlo mesto brez zmrzali, na primer v hladnejši zimski vrt, svetlo stopnišče ali neogrevan prostor, kjer temperatura ostaja nad približno 5 °C. Pri toplejšem prezimovanju potrebujejo več svetlobe in nekoliko več vode.
Substrat naj bo komaj vlažen. Mlada fuksija pozimi potrebuje bistveno manj vode kot poleti, vendar se njena majhna koreninska gruda ne sme popolnoma izsušiti. Vode ne puščajte v podstavku.
Do pozne zime rastline ne potrebujejo rednega gnojenja. Ko se dnevi podaljšajo in opazite novo rast, jih lahko presadite v nekoliko večji lonec. Vršiček nato odščipnite nad drugim ali tretjim parom listov, da se rastlina razveji.
Na prosto jih spomladi prestavljajte postopoma. Najprej jih nekaj dni postavljajte v zavetno senco, nato jim počasi dodajajte več jutranje svetlobe. Na balkonu naj ostanejo šele, ko mine nevarnost pozebe.
Največ potaknjencev ne propade zaradi pomanjkanja posebnega praška, temveč zaradi mokrega substrata, zaprtega postanega zraka ali neposrednega sonca. Če ohranite ravnovesje med vlago in zračenjem, lahko nekaj avgustovskih vejic do pomladi postane nova zasaditev.
Preberite tudi:
- 12 rastlin, ki jih lahko vzgojite iz potaknjencev
- To se zgodi, če potaknjence vrtnic posadite v krompir
