Ko se konec oktobra približajo prve resnejše slane, marsikdo z vrta pospravi tudi por. A pri zimskih sortah se s pobiranjem pogosto sploh ne mudi. Por lahko ostane na gredi še dolgo v jesen in zimo, hladnejše vreme pa mu praviloma ne škodi tako hitro kot številnim drugim vrtninam. Večja težava kot mraz je lahko zamrznjena zemlja, zaradi katere ga kasneje preprosto ne moremo več izpuliti.
Ključni poudarki:
- Zimske sorte pora lahko na vrtu ostanejo tudi po prvi slani in jih pobiramo sproti.
- Pred globokim mrazom je pomembneje zaščititi tla kot same liste, saj zamrznjena zemlja oteži pobiranje.
- Por lahko pred zimo dodatno osujemo in zastremo, da ostane daljši beli del stebla ter lažji dostop do pridelka.
Prva slana za por še ni razlog za paniko
Por je precej odpornejši, kot je videti. Debeli modrozeleni listi in močan koreninski sistem mu omogočajo, da prenese hladno jesensko vreme, zato nekaj hladnih noči običajno še ne pomeni konca pridelka.
Pomembna pa je sorta. Poletni in zgodnjejesenski por je praviloma nežnejši in manj odporen proti močnejšemu mrazu, medtem ko so zimske sorte namenjene prav poznemu pobiranju. Če ne veste, katero sorto ste posadili, spremljajte stanje listov in vremensko napoved ter ob dolgotrajnejšem močnem mrazu pridelek raje zaščitite.
Kratkotrajna slana lahko liste nekoliko poleže ali jim spremeni barvo, vendar rastlina zaradi tega še ni uničena. Sredica pora ostane zaščitena med plastmi listov, podzemni del pa dodatno varuje zemlja.
Ne čakajte, da zemlja zamrzne kot kamen
Čeprav por dobro prenaša nizke temperature, se lahko pojavi precej praktičen problem. Ko zgornjih deset ali več centimetrov zemlje globoko zamrzne, pora brez večjega truda ne moremo več izkopati.
Zato je smiselno pred obdobjem dolgotrajnejšega mraza ukrepati na sami gredi. Okoli rastlin lahko razporedite plast suhega listja, slame ali druge rahle organske zastirke, ki upočasni zmrzovanje zemlje.
Debelina naj bo dovolj velika, da tla ostanejo nekoliko bolj zaščitena, vendar rastlin ne zakopljite v mokro in zbito maso. Rahla zastirka z zračnimi prostori izolira bolje kot mokro listje, stisnjeno v težko plast.
Por pred zimo še zadnjič osujte
Če želite daljši svetli del pora, ga lahko konec oktobra še nekoliko osujete. Zemljo nežno nagrnite ob steblo, vendar pazite, da je ne spravite globoko med liste, kjer bi lahko zadrževala vlago.
Tam, kjer je steblo prekrito in brez svetlobe, ostane belo oziroma svetlejše. Zato je osipanje preprost način, kako povečati užitni beli del brez dodatnih posegov.
Pri osipanju ni treba ustvariti visokih grebenov. Nekaj dodatnih centimetrov zemlje ob steblu je dovolj, nato pa lahko čez površino dodate še rahlo zastirko.
Kateri por naj gre najprej iz zemlje?
Če imate več rastlin, jih ni smiselno pobirati naključno. Najprej porabite tanjše, poškodovane ali slabše razvite rastline, najmočnejše in zdrave pa lahko pustite za poznejše pobiranje.
Pred zimo odstranite predvsem primerke, ki kažejo:
- močno poškodovane ali gnile zunanje liste,
- mehko oziroma poškodovano steblo,
- znake propadanja v sredici,
- večje poškodbe zaradi škodljivcev,
- izrazito slabšo rast od preostalih rastlin.
Zdrave rastline z močnim steblom imajo bistveno več možnosti, da bodo dobro prestale hladnejše tedne. Tako boste iz grede najprej porabili tisto, kar bi se sicer lahko pokvarilo.
Rumeni zunanji listi še ne pomenijo, da je por propadel
Jeseni lahko spodnji listi pora začnejo rumeneti in se sušiti. To je pri starejših listih pogosto normalen pojav in samo zaradi nekaj rumenih konic ni treba izkopati cele rastline.
Posušene ali močno poškodovane zunanje liste lahko odstranite, če se zlahka ločijo. Sredina mora ostati čvrsta, pokončna in zdrava.
Bolj zaskrbljujoče je, če postane rastlina mehka od spodaj navzgor, ima neprijeten vonj ali se listi v sredici zlahka izvlečejo. Takšnega pora ne puščajte med zdravimi rastlinami.
Zastirka omogoča pobiranje tudi pozneje
Največja prednost prezimovanja pora na gredi je, da ga lahko jemljete iz zemlje sproti. Namesto da bi oktobra naenkrat pobrali dvajset rastlin in nato iskali prostor za shranjevanje, lahko na vrtu ostane nekakšna naravna shramba.
Ko potrebujete por za juho, rižoto ali enolončnico, odmaknete zastirko in izkopljete eno ali dve rastlini. Ob milih zimah je takšno pobiranje mogoče še globoko v zimo.
Prav zaradi tega je koristno zastreti tudi pot oziroma prostor neposredno ob rastlinah. Če tla ob rastlinah niso popolnoma zamrznjena, boste veliko lažje uporabili vrtne vile ali lopato, ne da bi poškodovali steblo.
Por raje izkopljite kot vlecite
Pri mokri jesenski zemlji por pogosto zlahka potegnemo iz tal, vendar pri večjih in bolje ukoreninjenih rastlinah s tem lahko pretrgamo spodnji del ali korenine.
Boljši način je, da ob rastlino zapičite vrtne vile in zemljo rahlo privzdignete. Nato por primite čim nižje in ga nežno izvlecite.
To je še pomembnejše pozimi, ko je zemlja hladna in zbita. Če vlečemo premočno, lahko v zemlji ostane precejšen del belega stebla, ravno tisti del, ki smo ga želeli uporabiti.
Kaj narediti, če napovedujejo daljši hud mraz?
Ob nekaj mrzlih nočeh ni treba ukrepati posebej. Če pa vremenska napoved kaže daljše obdobje izrazitega mraza in globoko zmrzovanje tal, imate dve možnosti: gredo dodatno zaščitite ali del pora poberete vnaprej.
Za dodatno zaščito lahko čez zastirko položite še vrtnarsko kopreno ali nizek tunel. Namen ni ustvariti toplote, ampak nekoliko ublažiti temperaturna nihanja in preprečiti, da bi zemlja tako hitro globoko zmrznila.
Če živite na hladnejši legi in veste, da je pozimi vrt več tednov pod trdo zmrznjeno skorjo, je praktično del pridelka pobrati pred takim obdobjem. Preostale najmočnejše rastline lahko pustite kot preizkus in jih pobirate ob otoplitvah.
Kako por shraniti, če ga vendarle poberete?
Sveže pobranega pora ne operite takoj, če ga ne boste uporabili še isti dan. Odstranite samo večjo zemljo, odrežite močno poškodovane liste in rastline prestavite na hladno.
Za krajše shranjevanje lahko por ostane v hladilniku, za večje količine pa se dobro obnese hladen, vlažen prostor. Korenine lahko položite v rahlo vlažen pesek in rastline postavite pokonci, tako da ostane večina stebla nad površino.
Če imate dovolj prostora v zamrzovalniku, por lahko tudi narežete in zamrznete. Za juhe, omake in enolončnice ga pozneje običajno ni treba odtajati – dodate ga neposredno med kuhanjem.
Listov ne zavrzite avtomatično
Temnozeleni zgornji listi so nekoliko bolj čvrsti od belega dela, zato pogosto končajo na kompostu. Če so zdravi, jih lahko dobro operete in uporabite pri pripravi zelenjavne jušne osnove.
Narežete jih lahko tudi na tanke trakove in dlje kuhate v enolončnicah ali omakah. Zelo trdi vrhovi so sicer manj prijetni za neposredno uživanje, vendar še vedno lahko prispevajo okus juhi.
Tako iz ene rastline porabimo skoraj vse, na kompost pa gredo predvsem suhi, poškodovani in res pretrdi deli.
Konec oktobra zato pora ne pospravljajte samo zaradi koledarja
Če imate na vrtu zdrave zimske sorte pora, je lahko najboljša odločitev prav to, da ne naredite skoraj ničesar. Malo dodatne zemlje ob steblih, rahla plast zastirke in sprotno pobiranje so pogosto dovolj.
Jesenski vrt tako še dolgo ne ostane brez sveže zelenjave. Por je ena tistih vrtnin, pri katerih hladnejše vreme ne pomeni nujno konec sezone – prava težava nastane šele, ko nam zmrznjena zemlja prepreči, da bi do pridelka sploh prišli.
Preberite tudi:
- Bele pikice na poru: Porova zavrtalka išče prav vaš pridelek
- Por ima debelo steblo, a skoraj nič belega dela?
