Solata je ena tistih vrtnin, ki jih imamo radi na vrtu skoraj vse leto, vendar poleti hitro pokaže, da ji vročina ne ustreza. Spomladi raste nežno, bujno in hrustljavo, v vročih dneh pa se lahko že po nekaj tednih podaljša, naredi trdo steblo in uide v cvet. Listi postanejo bolj grenki, rastlina pa ni več tista mehka solata, ki smo jo želeli nabrati za kosilo.
Dobra novica je, da poleti solate ni treba povsem opustiti. Pomaga preprost trik: ne sejemo je na najbolj vročo, odprto in sončno gredo, ampak v polsenco, kjer je zaščitena pred najmočnejšim opoldanskim soncem. Če ji dodamo še stalno rahlo vlažno zemljo, zastirko in prave sorte, lahko solato uspešno gojimo tudi v toplejšem delu sezone.
Ključni poudarki:
- Poleti solato sejte v polsenco, kjer je zaščitena pred najmočnejšim opoldanskim soncem.
- Zemlja mora ostati enakomerno vlažna, saj suša hitro pospeši uhajanje v cvet.
- Izbirajte poletne sorte in solato pobirajte sproti, še preden začne delati visoko steblo.
Zakaj solata poleti uide v cvet?
Solata je rastlina hladnejšega dela leta. Ko se dnevi podaljšajo, temperature narastejo in zemlja postane suha, rastlina dobi signal, da mora čim prej zaključiti svoj razvoj. Namesto da bi delala mehke liste, začne tvoriti cvetno steblo in seme.
Uhajanje v cvet pospešijo predvsem:
- visoke dnevne temperature,
- vroča zemlja,
- suša,
- preveč neposrednega sonca,
- pregosta setev,
- predolgo čakanje z obiranjem,
- neprimerne sorte za poletno pridelavo.
Ko solata enkrat začne delati cvetno steblo, je ne moremo več zares vrniti v listno rast. Zato je najpomembnejša preventiva.
Najboljši trik: solato posejte v naravno polsenco
Poleti naj solata ne raste tam, kjer sonce pripeka ves dan. Veliko bolje ji ustreza mesto, kjer ima jutranje sonce in popoldansko senco ali pa rahlo senco visokih rastlin. Tako je svetlobe še vedno dovolj, zemlja pa se ne pregreje tako hitro.
Dobri prostori za poletno solato so:
- vzhodna stran vrta,
- prostor za paradižnikom,
- senca visokega fižola,
- rob grede ob koruzi,
- svetla senca pod redko krošnjo,
- greda ob ograji, ki popoldne meče senco,
- večji lonec na terasi z jutranjim soncem.
Solata v popolni senci ne bo lepo rasla, v rahli polsenci pa lahko ostane precej dlje mehka in uporabna. Cilj ni tema, ampak zaščita pred najhujšo vročino.
Sejte manj, vendar večkrat
Poleti je bolje sejati manjše količine solate vsakih 10 do 14 dni, kot pa naenkrat posejati celo gredo. V vročini se lahko del semena slabše razvije, rastline pa hitreje dozorijo. Z več manjšimi setvami si zagotovite bolj enakomeren pridelek.
Pri setvi upoštevajte:
- sejte zvečer ali pred napovedanim dežjem,
- zemljo pred setvijo dobro navlažite,
- semena ne zakopljite pregloboko,
- setev rahlo zasenčite s kopreno, zabojčkom ali vejami,
- zemlja naj bo do kalitve ves čas rahlo vlažna,
- pregoste rastline pravočasno redčite.
Če sejete v zelo vročo zemljo, lahko solata slabo kali. Zato je polsenca pomembna že od prvega dne.
Zastirka ohranja hladnejšo zemljo
Pri poletni solati ni dovolj, da zalivate. Če je zemlja gola, se hitro segreje in izsuši. Tanka zastirka med vrstami pomaga zadržati vlago in ohraniti tla hladnejša.
Uporabite lahko:
- zelo tanko plast suhe trave,
- drobno slamo,
- listovko,
- zrel kompost,
- drobno narezane rastlinske ostanke.
Pri solati ne pretiravajte z debelo zastirko, saj so rastline nizke in nežne. Zastirka naj ščiti zemljo, ne pa prekriva listov ali zadržuje preveč vlage tik ob srčiki.
Zalivanje mora biti enakomerno
Solata v vročini hitro postane grenka in trda, če se zemlja večkrat povsem izsuši. Najbolje jo je zalivati zjutraj, da ima rastlina čez dan dovolj vlage. Zalivajte nežno, pri tleh, da ne poškodujete mladih listov.
Pomaga, če:
- zalivate zjutraj,
- zemljo preverite s prstom,
- ne čakate, da solata oveni,
- uporabljate zastirko,
- po vročinskem valu posejete novo rundo,
- solato v loncih preverjate vsak dan.
Rastline v loncih se izsušijo precej hitreje kot tiste na gredi, zato jih poleti postavite v svetlo polsenco.
Katere solate izbrati poleti?
Za poletje izbirajte sorte, ki bolje prenašajo toploto in počasneje uhajajo v cvet. Dobro se obnesejo tudi solate za rezanje, ker jih pobiramo sproti in ne čakamo na popolno glavo.
Poleti so uporabne:
- solate za rezanje,
- hrastolistne solate,
- krhkolistne poletne sorte,
- rimska solata,
- batavije,
- azijske listnate mešanice v polsenci,
- endivija in radič za poznejši pridelek.
Glavnate solate so poleti zahtevnejše, ker potrebujejo več časa. Če jih sejete, izberite poletne sorte in jih ne pustite predolgo na gredi.
Pobirajte mlade liste
Če čakate, da bo solata popolna in velika, vas lahko v vročini prehiti. Poleti je bolje pobirati mlade liste sproti. Tako rastlino razbremenite, listi so bolj nežni, vi pa imate pridelek prej.
Pobirate lahko:
- zunanje liste,
- mlade rozete,
- solato za rezanje,
- cele manjše rastline,
- liste zjutraj, ko so najbolj sveži.
Ko opazite, da se sredina solate podaljšuje, jo poberite takoj. To je znak, da se pripravlja na cvetenje.
Majhna poletna zvijača
Če nimate primerne polsenčne grede, si jo ustvarite sami. Nad svežo setev postavite obrnjeno gajbico, nekaj vej, kos senčilne mreže ali lahek lok s kopreno, vendar tako, da zrak še vedno kroži. Solata potrebuje zaščito pred vročino, ne zaprtega rastlinjaka.
Poletna solata uspeva takrat, ko ji vrtnar ne vsiljuje spomladanskih pogojev na najbolj vroči gredi. Dajte ji nekaj sence, hladnejšo zemljo, redno vlago in jo pobirajte mlado. Tako ne bo takoj ušla v cvet, vi pa boste imeli tudi sredi poletja sveže liste za solato.
Preberite tudi:
- Kako obirati baziliko, da bo rasla še bolj bujno
- Domače gnojilo za papriko: Kaj potrebuje, ko začne nastavljati plodove
