Jesen je letos še razmeroma topla, toda ko se sonce zvečer skrije, že zadiši po bližajoči se zimi. Zaradi temperaturnih razlik med zunanjostjo in notranjostjo ter redkejšega zračenja se lahko na hladnejših površinah začne nabirati kondenz. Vlažni okenski okvirji, hladni vogali in prostori za pohištvom tako postanejo prva mesta, na katerih se neopazno pojavi plesen.
Ključni poudarki:
- Kondenz na hladnih površinah in povišana vlažnost ustvarjata pogoje, v katerih se lahko začne razvijati plesen.
- Najprej preglejte okenske okvirje, zunanje vogale, prostor za pohištvom, kopalnico in omarico pod kuhinjskim koritom.
- Redno zračenje, enakomerna temperatura in hitro sušenje mokrih površin zmanjšajo možnost, da se majhna težava razširi.
Jesen je tu in z njo tudi vlaga. Ker še ni tako hladno, se kurilna sezona tudi ni začela. Toda to so idealni pogoji za pojav plesni.
Plesen se pogosto pojavi ravno tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Prvi znaki so lahko sprva skoraj neopazni – nekaj temnih pik, neprijeten vonj ali rosenje na oknih- žal pa se ta težava lahko hitro razširi.
Pri EkoPluse.eu opozarjajo, da je eden ključnih pogojev za rast plesni presežna vlaga. Zato je pomembno, da v domu čim prej odkrijemo vire vlage, poskrbimo za zadostno zračenje in ne spregledamo prostorov, kjer se voda vlaga ali kondenz zadržujeta dlje časa.
Težave se najpogosteje začnejo na mestih, kjer je kroženje zraka slabše, temperatura površin pa nižja. Pred začetkom kurilne sezone je zato smiselno pregledati predvsem pet območij, kjer se plesen pogosto pojavi najprej.
1. Okna in okenske police
Kondenz na oknih je eden prvih opozorilnih znakov, da je zrak v prostoru morda preveč vlažen in ne kroži. Če se na steklu redno pojavljajo kapljice vode, zlasti zjutraj, se lahko vlaga začne nabirati tudi na tesnilih, okvirjih in okenskih policah (morda tudi na drugih mesti).
Prav tam se lahko sčasoma pojavijo majhne temne lise. Posebej pozorni bodite na spodnje dele okvirjev in vogale, kjer voda lahko ostane ujeta.
Če se okna pogosto rosijo, ni dovolj, da jih le obrišete. Pomembno je ugotoviti, zakaj prihaja do tolikšne količine kondenzacije. Pomaga lahko redno kratkotrajno in intenzivno zračenje, ustrezno ogrevanje prostorov ter zmanjševanje virov vlage.
2. Kopalnica
Kopalnica je zaradi tople pare in visoke vlažnosti eno najbolj tveganih območij za razvoj plesni. Po prhanju se para kondenzira na hladnejših površinah, zato so posebej izpostavljeni koti tuš kabine, fuge med ploščicami, stropi ter območja okoli kadi in umivalnika.
Če kopalnice po uporabi ne prezračimo, se vlaga lahko zadržuje še dolgo po koncu prhanja. To ustvarja ugodne pogoje za nastanek plesni.
Po vsakem prhanju je zato priporočljivo uporabiti ventilator oziroma dobro prezračiti prostor. Pomaga tudi, če mokre površine obrišemo in vrata kopalnice po uporabi pustimo odprta, kadar to omogočajo razmere v stanovanju.
3. Omare in garderobe
Na plesen pogosto ne pomislimo, da se morda skriva tudi v omarah. Na njeno prisotnost nas opozori šele njen vonj. V omarah je kroženje zraka omejeno, še posebej, če so omare postavljene tik ob zunanje stene.
Problem se lahko pojavi tudi v omarah spalnic. Te prostore ne zračimo tako intenzivno. Pa tudi kroženja zraka ni na pretek saj so spalnice namenjene le spanju. A v njih preživimo kar nekaj časa. Če je omara polna in med zadnjo stranjo pohištva ter steno ni dovolj prostora za kroženje zraka, se lahko na hladni steni začne nabirati kondenz.
Redno preverite notranjost omar, predvsem zadnje stene, spodnje dele in vogale. Pozorni bodite tudi na zatohli vonj, saj je lahko ta prvi znak težave, še preden opazite vidne madeže.
4. Pod kuhinjskim koritom
Presenečeni boste, ko boste ugotovili da je majhno puščanje cevi lahko dovolj, da se pod kuhinjskim koritom začne razvijati plesen. Prostor je običajno temen, zaprt in slabo prezračen. Zato lahko voda ali vlaga tam ostaneta precej dolgo, ne da bi ju opazili.
Težavo pogosto odkrijemo šele takrat, ko se pojavi neprijeten vonj, nabrekne les ali se na stenah in policah pokažejo temne lise.
Občasno odprite omarico pod koritom in preverite cevi, spoje ter dno omarice. Če opazite kapljanje, vlažne površine ali poškodovan material, je treba vir puščanja čim prej odpraviti. Samo čiščenje plesni namreč ne bo rešilo težave, če bo vlaga še naprej prisotna.
5. Klet
Kleti sodijo med najbolj ogrožene dele doma. Pogosto imajo manj naravnega prezračevanja, hladnejše stene in višjo stopnjo vlage. Če je prostor slabo zračen, se lahko vlaga začne nabirati na stenah, tleh, lesenih predmetih, kartonskih škatlah in tekstilu.
Posebej pozorni bodite na vogale, območja ob zunanjih stenah in dele prostora, kjer se pojavljajo vlažni madeži ali neprijeten vonj.
Pri previsoki zračni vlagi je lahko koristna uporaba razvlaževalnika zraka. Pomembno pa je tudi, da poiščemo morebitni vzrok za vlago – na primer zamakanje, poškodovano hidroizolacijo ali kondenz.
Ukrepajte, še preden se pojavijo črne lise
Plesen je lažje preprečiti kot odpravljati, ko se že močno razširi. Zato je jesenski pregled doma dobra priložnost, da preverite vlažna in slabše prezračevana mesta ter pravočasno odpravite morebitne težave.
Najpomembneje je, da ne odpravljamo samo posledic. Če se plesen nenehno vrača, je treba poiskati vir vlage. Redno zračenje, nadzor nad zračno vlago, odpravljanje puščanj in dobro kroženje zraka lahko pomembno zmanjšajo možnosti, da bi se težava ponovila.
Naj vam bo neprijeten vonj opozorilni znak. da se nekje skriva plesen. Navsezadnje – pomislite na škodljive učinke plesni in vlage na zdravje.
Če opazite večjo površino plesni ali sumite, da se skriva pod oblogami oziroma v konstrukciji objekta, je smiselno poiskati strokovno pomoč. Plesen namreč ni vedno le estetska težava, zato je pomembno, da se njenega odstranjevanja lotimo pravilno in predvsem odpravimo vzrok, zaradi katerega je sploh nastala.
