Živalim le redko pripisujemo sposobnost empatije, kar pa je precej krivično. Številne zgodbe dokazujejo, da so tudi živali zmožne izjemnega sočutja ter da v stiski hitro priskočijo na pomoč tako pripadnikom svoje vrste kot pripadnikom drugih vrst, vključno s človeško.
Zgodba malega mucka, ki sliši na ime Ginger, je posebno ganljiva. Ko boste prebrali, kaj je storil že kmalu po rojstvu, se boste zagotovo strinjali, da gre za pravega heroja. Njegovo dejanje je bilo izjemno požrtvovalno, zato ni presenetljivo, da se ob tej zgodbi orosi marsikatero oko …
Pomagal malemu mucku, čeprav ga ni poznal
Gingerjeva mama Snowball (slov. snežna kepa), ki je ime dobila zaradi svojega čudovitega snežno belega kožuščka, je še vedno okrevala po porodu, med katerim je na svet spravila celo leglo prikupnih muckov. Njena glavna naloga je bila skrb za mladičke, torej za Gingerja ter njegove sestrice in bratce, ki so bili še vedno precej nebogljeni. Svoje moči je morala hraniti za dojenje, pri čemer ni pričakovala, da bo ta proces že kmalu zahteval še malce več energije … in da bo eden izmed njenih otrok dokazal, da vendarle ni tako nebogljen, kot je videti. Čeprav je bil še nedolgo tega varno skrit v njenem trebuščku, se je Ginger pripravljal, da pokaže, kako pogumen in samostojen je lahko. Ko se mu je ponudila priložnost za to, da priskoči na pomoč mucku v stiski, jo je takoj izkoristil – in to kljub dejstvu, da ni šlo za njegovega bratca ali sestrico.
Z dvorišča je prihajalo skorajda neslišno mijavkanje …
Kmalu po tem, ko je Snowball rodila Gingerja ter njegove bratce in sestrice, je njena skrbnica na dvorišču zaslišala zelo tiho, prestrašeno mijavkanje. Najprej je pomislila, da gre za enega izmed nedavno rojenih mačjih mladičkov, vendar je hitro ugotovila, da so vsi mladički pri mami. Na dvorišču je zagledala majhnega in povsem nemočnega neznanega mucka, ki je prestrašen ležal v umazaniji in se boril za življenje. Ker ni vedela, ali je bil mucek namerno zapuščen ali se je morda pomotoma oddaljil od mame in izgubil, se je odločila, da preveri, ali kdo od sosedov ve, od kod se je prikradel mali mucek.
Vztrajnost je bila poplačana
Medtem ko je bila njegova skrbnica pri sosedih, je mali Ginger opazil, da se na dvorišču dogaja nekaj nenavadnega. Odplazil se je skozi priprta vrata in tudi sam hitro zagledal neznanega mucka. Čeprav ga ni videl še nikoli pred tem in z njim ni bil v sorodu, se je v Gingerju praktično v hipu prebudil občutek dolžnosti. Vedel je, da mora mucku pomagati. Previdno se mu je približal in ga počasi zgrabil s svojim gobčkom. Mucek je bil sicer zelo majhen, a kljub temu precej težek za Gingerja, ki je bil tudi sam še vedno mladič. V to, da je malega mucka naposled spravil do svoje mame Snowball, je moral Ginger vložiti precej napora – obenem pa je moral paziti, da mucka ne poškoduje. Pot do mame je zato zahtevala več postankov, med katerimi si je Ginger nabiral moči. Pogumni muc ni obupal, dokler ni dosegel cilja. Ko je malega mucka odložil pred mamo, je bil vidno izmučen, vendar si še ni mogel oddahniti, saj je moral počakati na mamin odziv.
Največji junaki ne hodijo nujno po dveh nogah …
Snowball je malega mucka najprej ovohala. Medtem ko ga je vohala, se je Ginger najverjetneje bal, da bo mama ugotovila, da mali mucek ni njen, in ga zavrnila ali celo poškodovala, toda na srečo se tovrstni strahovi niso uresničili. Ko je Snowball malega mucka naposled vendarle potegnila k sebi in ga začela ljubkovati, se je lahko Ginger končno malce sprostil. Pravo navdušenje pa je sledilo, ko se je začel izgubljeni mucek tudi dojiti. Ginger je zdaj vedel, da bo njegov mali prijatelj preživel. Zgodba dokazuje, da lahko na junaška dejanja pogosto naletimo tam, kjer jih najmanj pričakujemo, in da zunanjost ne odraža nujno tega, kako pogumno je neko bitje. Ginger je morda res majhen – toda njegov pogum se zdi brezmejen.