Ko je balonar Andy Collett leta 2012 preletaval podeželje na jugozahodu Anglije, je med drevesi opazil veliko srce. Travnata jasa je bila skrita v nasadu hrastov, od zgoraj pa je njena oblika jasno izstopala. Za njo je bila zgodba kmeta Winstona Howesa, ki je na svojem zemljišču ustvaril poklon pokojni ženi Janet. Takrat je od njene smrti minilo že 17 let.
Howes je dal zasaditi na tisoče dreves, v njihovi sredini pa pustil odprt prostor. Srčasta jasa je postala kraj, kamor je lahko prihajal posedet in se spominjat žene. Njena konica je bila obrnjena proti območju, kjer je Janet odraščala.
Skupaj sta bila 33 let
Winston in Janet sta se poročila leta 1962. Živela sta na podeželju v bližini kraja Wickwar v južnem Gloucestershiru, kjer je imel Winston kmetijo.
Leta 1995 je Janet nenadoma umrla. Stara je bila 50 let, po takratnih poročilih pa je umrla zaradi srčnega popuščanja. Za njima je bilo 33 let zakona.
Winston je po njeni smrti dobil zamisel, da bi del zemljišča namenil njenemu spominu. Na kmetiji je imel dovolj prostora za zasaditev, ki bi z leti postajala vse bolj opazna. Izbral je polje v bližini doma in začel pripravljati prostor za hrastov nasad.
Pri tem je imel jasno predstavo: med drevesi bo ostala jasa v obliki srca. Ko je o zamisli pozneje govoril novinarjem, jo je opisal kot nenaden navdih, ki ga je dobil po Janetini smrti.
Približno 6000 hrastov okoli srčaste jase
Za zasaditev je namenil približno šest akrov zemljišča oziroma okoli 2,4 hektarja. Po poročilih iz leta 2012 so na njem zasadili približno 6000 hrastov.
Winston se dela ni lotil povsem sam. Pri načrtovanju in sajenju je sodeloval z drugimi, tudi z vrtnarsko pomočjo. Tako obsežna zasaditev je zahtevala pripravo prostora in razporeditev sadik, ki bi med rastjo ohranila predvideno obliko.
Posebnost nasada je bila praznina v njegovi sredini. Drevesa so rasla okoli travnate površine, obrobljene tudi z živo mejo. Srce je tako nastalo iz odprtega prostora med hrasti.
Na fotografijah iz zraka je razlika dobro vidna: goste krošnje obdajajo svetlejšo jaso, katere rob zariše srce. Okoli nje se nadaljuje običajna podeželska krajina s polji, mejicami in kmetijskimi poslopji.
Konica srca kaže proti Janetinemu domu
Winston je obliko zasnoval tudi s podrobnostjo, ki je mimoidoči opazovalec brez pojasnila ne bi mogel razumeti. Konica srca kaže proti Wotton Hillu, območju, od koder je bila Janet.
Poklon je s tem povezal z njenim otroštvom. Poleg oblike srca je imel tudi smer, ki je bila za njuno družino osebno pomembna.
Do jase je vodila ozka dostopna pot pri konici srca. V njej je Winston uredil tudi prostor za sedenje, od koder je lahko gledal proti hribu, povezanemu z ženinim domom.
Tam je lahko ostal nekaj časa, obdan z drevesi, ki jih je dal zasaditi njej v spomin. V poznejših izjavah je povedal, da se tja občasno odpravi, sede in razmišlja. Njegov opis tega kraja je bil preprost, čeprav je zasaditev na fotografijah delovala zelo mogočno.
Spomladi so na jasi zacvetele narcise
Poklon so dopolnjevale narcise. Winston je pripovedoval, da jih sadijo v sredini, kjer spomladi zacvetijo.
Jasa se je zato spreminjala tudi z letnimi časi. Na njej so se pojavljali cvetovi, okoliški hrasti pa so rasli in postopoma oblikovali vse gostejši nasad.
Odločitev za drevesa je pomenila, da poklon leta 1995 še ni bil videti tako kot na poznejših fotografijah. Mlade sadike so potrebovale čas. Ko je zgodba dosegla javnost, so bila drevesa stara že približno 17 let in meja med nasadom ter jaso je bila iz zraka izrazita.
Winston je ob sajenju določil obliko, rast dreves pa jo je skozi leta naredila vidnejšo.
Andy Collett iz bližnjega kraja Wotton-under-Edge je med poletom z balonom opazil nenavadno jaso in jo fotografiral. Bil je vajen pogledov na pokrajino iz zraka, vendar ga je ta prizor posebej presenetil.
S tal, predvsem s ceste, celotne oblike ni bilo mogoče razbrati. Med krošnjami se je skrivala površina, katere zasnovo je najbolje pokazal šele pogled od zgoraj.
Collettove fotografije so leta 2012 pritegnile medijsko pozornost. Novinarji so poiskali lastnika in izvedeli, komu je jasa namenjena. Howes je bil takrat star 70 let.
Poklon, ki je bil dotlej predvsem družinska stvar, je postal znan daleč zunaj Gloucestershira. Fotografije so objavili britanski in tuji mediji, ob njih pa tudi Winstonovo pojasnilo o Janet, hrastih in konici srca.
Kraj, kamor se je vračal zaradi nje
Javnost je zgodbo spoznala prek posnetkov iz zraka. Winston pa je o jasi govoril predvsem kot o prostoru, ki ga je obiskoval.
V izjavi, povzeti ob prvih objavah, je dejal: »Včasih grem tja, samo da sedim in razmišljam.« S tem je pojasnil tudi uporabnost klopi in dostopne poti, ki ju na oddaljeni fotografiji zlahka spregledamo.
Mediji so ob zgodbi objavili še skupno fotografijo Winstona in Janet iz leta 1994. Nastala je leto pred njeno smrtjo, ko hrastovega nasada še ni bilo.
Poznejši pogled iz zraka je pokazal, kaj je Winston ustvaril po njeni izgubi. Do mesta, kjer je sedel in se je spominjal, pa je še vedno vodila ozka pot skozi drevesa.
