Rabarbara lahko na istem mestu raste desetletje ali še dlje, vendar star šop sčasoma pogosto začne izgubljati moč: peclji postajajo tanjši, sredina rastline slabše odganja, spomladanski pridelek pa ni več takšen kot nekoč. Oktober je eden najboljših trenutkov, da takšno rabarbaro izkopljemo, razdelimo in iz ene stare rastline ustvarimo več novih, vitalnih šopov.
Ključni poudarki:
- Starejšo rabarbaro razdelimo, ko začne tvoriti vse tanjša stebla ali postane sredina velikega šopa manj vitalna.
- Vsak nov kos korenike mora imeti vsaj en močan rastni brst in zdrav del korenine.
- Rastnega vršička pri ponovnem sajenju ne zakopljite globoko; naj ostane približno v ravnini s površino.
Kdaj rabarbara pokaže, da je čas za delitev?
Rabarbare ni treba presajati vsako leto. Pravzaprav ji ustreza, da je več let ne premikamo. Ko se dobro ukorenini, vsako pomlad hitro požene in lahko na primernem mestu obilno rodi več sezon zapored.
Po približno petih letih pa lahko zelo velika gruda začne izgubljati vitalnost. To ni strogo pravilo – nekatere rastline bodo brez težav uspevale precej dlje – zato je bolje opazovati samo rastlino. RHS priporoča delitev približno vsakih pet let predvsem takrat, ko postane šop pregost ali rast oslabi.
Znaki, da je vredno ukrepati, so predvsem:
- vse več zelo tankih pecljev,
- manjši listi kot v preteklih sezonah,
- šibkejše odganjanje iz sredine šopa,
- zelo velika in zbita koreninska gruda,
- potreba, da rastlino preselite na primernejše mesto.
Če je vaša deset let stara rabarbara še vedno bujna in vsako pomlad razvije debele peclje, je ni treba razdeliti samo zato, ker je »stara«.
Zakaj ravno oktober?
Rabarbara je trajnica. Ko se dnevi krajšajo, njeni veliki listi postopoma porumenijo in odmrejo, pod zemljo pa ostane močna korenika z brsti za prihodnjo sezono.
Takšno obdobje mirovanja je idealno za delitev. Slovenska priporočila kot zelo primeren termin omenjajo sredino oktobra, RHS pa navaja obdobje od jeseni do zgodnje pomladi, pri čemer se delitev pogosto opravlja novembra.
V praksi ni treba čakati na določen datum. Pomembneje je, da je rastlina zaključila glavno rast in da zemlja ni niti zamrznjena niti popolnoma razmočena.
Če imate zelo težka tla in je za vami teden neprekinjenega dežja, počakajte, da se greda nekoliko osuši. Velika koreninska gruda rabarbare je že sama po sebi težka; obdana z mokro glino lahko postane presenetljivo zahtevna za izkop.
Starega šopa ne režite na čim več kosov
Pri razmnoževanju ni cilj dobiti največjega možnega števila novih rastlin. Pomembnejše je, da so deli dovolj močni.
Najprej okoli stare rabarbare izkopljite nekoliko širši jarek. Koreninski sistem je veliko večji, kot nakazujejo listi nad zemljo, zato lopate ne zapičite tik ob središču rastline. Grudo postopoma privzdignite z več strani.
Ko je zunaj, odstranite toliko zemlje, da jasno vidite koreniko in debele rastne brste.
Z ostro lopato ali močnim nožem jo nato razdelite. Vsak nov kos mora imeti del zdrave korenike in najmanj en dobro razvit rastni vršiček. Pri zelo velikem šopu raje naredite nekaj močnih delov kot deset drobnih.
Posebej zanimiva je sredina stare rastline. Ta je lahko precej manj vitalna kot zunanji deli.
RHS svetuje, da za nove rastline izbiramo predvsem dele z zunanjega roba stare korenike, mehke, gnile ali propadle dele v sredini pa odstranimo.
To je dobra priložnost, da ji izberete boljše mesto
Če je bila stara rabarbara posajena nekam, kjer danes polovico dneva nanjo pada senca odraslega drevesa, je delitev odlična priložnost za selitev.
Rabarbara najbolje uspeva na odprti, sončni legi in v globoki, rodovitni zemlji, ki zadržuje dovolj vlage, vendar ne ostaja razmočena. Na pogosto poplavljenem ali zelo težkem mestu lahko začne korenika gniti.
Pred sajenjem zato dobro odstranite predvsem trajne plevele. Ko bo rabarbara enkrat zrasla v velik šop, bo izpod nje veliko težje odstranjevati slak, pirnico ali druge trdovratne rastline.
V tla lahko vdelate zrel kompost ali dobro preperel hlevski gnoj. Ker bo rabarbara tam predvidoma ostala več let, se splača gredo pripraviti bolje kot za enoletno solato.
Vsaki rastlini pustite približno meter prostora, saj odrasla rabarbara razvije ogromne liste in sčasoma prekrije precejšnjo površino.
Ena napaka pri sajenju lahko povzroči gnitje
Velik kos korenine nas hitro zavede, da bi ga posadili precej globoko. Pri rabarbari to ni potrebno.
Koreniko položite v pripravljeno jamo tako, da je njen rastni vršiček približno v ravnini s površino oziroma le tik pod zemljo. Na težkih in vlažnih tleh je lahko celo nekoliko višje, saj globoko zakopana krona lažje začne gniti.
Nato zemljo okoli korenin nežno utrdite in dobro zalijte.
Če je jesen suha, v prvih tednih občasno preverite vlago. Če se začne običajno mokro oktobrsko vreme, pa dodatno zalivanje praviloma ni potrebno.
Čez površino lahko razporedite nekaj komposta, vendar samega rastnega brsta ne zasujte z debelo plastjo. To velja tudi pozneje, ko boste rastlino vsako leto zastirali.
Kaj narediti z velikimi odmrlimi listi?
Liste pustite, da jeseni najprej naravno porumenijo in odmrejo. Tako rastlina zaključi sezono, nato jih lahko odstranite s šopa.
Rabarbarini listi niso užitni in jih ne uporabljamo v kuhinji. Vsebujejo visoke količine oksalne kisline in drugih spojin, zaradi katerih jih ne smemo uživati.
Toda to ne pomeni, da morajo nujno končati med odpadki.
Zdrave odmrle rabarbarine liste lahko dodate na kompostni kup. RHS navaja, da se oksalna kislina med kompostiranjem razgradi, zato listi niso problematični za običajen domači kompost.
To je priročno, saj so listi ogromni in predstavljajo lep vir vlažnega zelenega materiala. Večje liste lahko pred kompostiranjem nekoliko natrgate, da se hitreje razgradijo.
Če so izrazito bolni ali gnili, jih raje odstranite ločeno.
Prvo pomlad nove rastline ne izčrpajte
Spomladi bo iz vsakega zdravega dela korenike hitro začela odganjati nova rast. Prvi svetlo rdeči ali zeleni peclji so zelo mamljivi, vendar se splača počakati.
RHS priporoča, da novoposajene rabarbare prvo sezono ne pobiramo, drugo leto pa le zmerno. S tem rastlini omogočimo, da več energije vloži v razvoj velikega koreninskega sistema, ki bo nato rodil več let.
Ko je rastlina dobro uveljavljena, pecljev ne režemo z nožem tik nad koreniko. Primemo jih pri dnu, rahlo zasukamo in potegnemo navzven, da se ločijo od rastline.
V času polnega pobiranja tudi ne odstranimo vseh pecljev naenkrat. Nekaj listov mora ostati, saj preko njih rastlina ustvarja energijo za prihodnje sezone.
Cvetno steblo spomladi odstranite čim prej
Če bo stara ali presajena rabarbara naslednjo pomlad iz sredine nenadoma pognala debelo visoko cvetno steblo, ga ne občudujte predolgo.
Cvetenje porablja veliko energije, zato ga pri rastlinah, ki jih gojimo zaradi pecljev, odstranimo čim prej. K cvetenju so lahko bolj nagnjene nekatere sorte, povezuje pa se tudi s stresom, vremenskimi razmerami in pretiranim gnojenjem z dušikom.
Če želite močno rastlino z debelimi peclji, naj gre energija v listje in koreniko, ne v semena.
Iz ene stare rabarbare lahko dobite rastline tudi za sosede
Pri veliki pet- ali desetletni rabarbari lahko po delitvi hitro ugotovite, da vseh novih kosov sploh nimate kam posaditi.
To je ena prednosti jesenske delitve. Če so deli zdravi in imajo močan brst, jih lahko podarite. Razmnoževanje z delitvijo ohrani lastnosti matične rastline, zato boste iz dobre sorte dobili enake potomke, medtem ko so rastline iz semen lahko precej bolj različne.
Če torej vaša rabarbara letos ni več takšna, kot je bila pred petimi leti, je oktober dober trenutek, da pogledate nekoliko globlje.
Morda ji ne manjka gnojila. Velik star šop preprosto potrebuje pomladitev – in iz ene utrujene rastline lahko v istem popoldnevu nastanejo tri ali štiri nove, ki bodo na svojih mestih ostale še mnogo sezon.
Preberite tudi:
- Rožnata gazirana pijača iz rabarbare: Fermentirana osvežitev, podobna šabesi
- Presenetljiva uporaba rabarbarinih listov: Teh 10 stvari lahko pripravite iz njih
