Topla jesen lahko na vrtu pripravi presenečenje: česen, ki smo ga posadili prezgodaj, iz zemlje požene še pred zimo. Zelene konice hitro vzbudijo skrb, da bo pridelek zaradi mraza propadel, vendar nekaj centimetrov zgodnje rasti praviloma še ni razlog za paniko. Veliko slabša odločitev bi bila, da stroke ponovno izkopljemo, jim poškodujemo korenine ali jih začnemo dodatno gnojiti.
Ključni poudarki:
- Nekaj centimetrov zelenih poganjkov pred zimo praviloma ne pomeni, da je česen izgubljen.
- Česna, ki je že ukoreninjen in odganja, ne izkopavajte in ne presajajte.
- Težava je predvsem zelo zgodnja bujna rast; prihodnje leto zato s sajenjem jesenskega česna ne hitite.
Zakaj je česen sploh odgnal že jeseni?
Česen po jesenskem sajenju ne miruje takoj. Najprej začne razvijati korenine, kar je pravzaprav tisto, kar si želimo. Dobro ukoreninjen strok lažje prezimi in spomladi hitro nadaljuje rast.
Če pa so tla po sajenju dalj časa topla, lahko rast ne ostane samo pod zemljo. Iz stroka začne rasti tudi poganjek in kmalu nad površino zagledamo zeleno konico.
Prav zato slovenski vrtnarski strokovnjaki opozarjajo, da z jesenskim česnom ni dobro hiteti. V celinskem delu Slovenije ga praviloma sadimo od druge polovice oktobra oziroma proti koncu oktobra in še v novembru, na Primorskem tudi pozneje. Cilj je, da se pred zimo predvsem dobro ukorenini, ne pa razvije velike količine listja.
Če ste ga letos posadili prej in je oktober topel, je zgodnji vznik zato povsem razložljiv.
Dva ali tri centimetre zelenega poganjka še niso katastrofa
Tu je pomembna razlika med majhno zeleno konico in že močno razvito rastlino.
Česen lahko pred pravim zimskim mrazom požene nekaj centimetrov nad površino in kljub temu normalno prezimi. Tudi strokovni pridelovalni napotki navajajo, da kratki jesenski poganjki pogosto ne utrpijo večje škode, razen ob zelo nizkih temperaturah.
Česen je namreč precej prezimno trdna rastlina. Tudi če mraz poškoduje vrh listov, je pod zemljo še vedno zdrav strok z razvitimi koreninami in rastnim vršičkom.
Bolj problematično je, če je bil česen posajen zelo zgodaj in do začetka zime razvije dolge, bujne liste. Takšni listi so bolj izpostavljeni mrazu, snegu in poškodbam, rastlina pa je del energije porabila za nadzemno rast namesto za koreninski sistem. Slovenska priporočila prav zato svetujejo poznejše jesensko sajenje.
Nikar ga ne izkopljite in sadite globlje
Ko opazimo poganjek, se zdi logično, da bi strok izkopali in ga ponovno posadili globlje. Toda če je česen že odgnal, ima pod zemljo praviloma tudi mrežo mladih korenin.
Z izkopavanjem bi jih pretrgali ravno v trenutku, ko se rastlina pripravlja na zimo.
Če je bil strok prvotno posajen na primerno globino, ga pustite pri miru. Jesenski česen pri nas sadimo približno 5–8 centimetrov globoko, odvisno od tal in načina sajenja. Globlja jesenska saditev pomaga tudi proti temu, da bi zmrzovanje in odtajanje zemlje stroke dvigovalo proti površini.
Ukrepajte le, če je strok zaradi dežja ali premikanja zemlje dejansko skoraj povsem na površini. Takrat okoli njega previdno dodajte malo zemlje, ne da bi ga izpulili.
Ali naj čez poganjke nasujemo slamo?
Če je česen že odgnal, lahko zastirka pomaga ublažiti velika nihanja temperature. Pri pridelavi česna se pogosto uporablja plast slame ali druge rahle organske zastirke, ki pomaga stabilizirati temperaturo tal, omejuje plevel in zmanjšuje dvigovanje strokov zaradi zmrzovanja zemlje.
Toda debela zastirka v zelo toplem in mokrem oktobru ni vedno potrebna.
Če so tla še topla in stalno mokra, lahko predebela plast dodatno zadržuje vlago. Česen pa potrebuje dobro odcedna tla; dolgotrajno razmočena zemlja poveča nevarnost bolezni in gnitja.
Bolj smiselno je počakati, da se vreme trajneje ohladi, nato pa gredo po potrebi rahlo zaščititi z nekaj centimetri suhe slame, zdrobljenega listja ali druge zračne zastirke.
Ne nasujte pa težke, mokre plasti pokošene trave neposredno čez mlade poganjke.
Zdaj ga ne spodbujajte z gnojilom
Če se zdi česen jeseni majhen ali nekoliko bled, ni treba dodati dušikovega gnojila, da bi ga »okrepili pred zimo«.
Prav nasprotno: trenutno ne želimo še hitrejše rasti listov.
Česen jeseni potrebuje predvsem primerna tla, dovolj vlage za ukoreninjanje in nato hladno obdobje. Za oblikovanje kakovostne glavice je pomemben tudi zimski mraz; večina sort potrebuje obdobje nizkih temperatur, da se naslednjo sezono glavica pravilno razdeli na stroke.
Močnejše potrebe po hranilih pridejo predvsem spomladi, ko se začne intenzivna rast.
Če ste gredo pred sajenjem izboljšali z zrelim kompostom, jeseni praviloma ni treba dodajati ničesar več. Česen tudi ne potrebuje sveže pognojene zemlje; preveč svežega gnoja lahko celo poveča težave z gnitjem.
Kaj če poganjke poškoduje sneg ali mraz?
Če pride močna zmrzal in vrhovi porjavijo, jih ne pulite iz zemlje.
Počakajte do pomladi. Podzemni del je lahko popolnoma zdrav, tudi če nadzemni listi niso videti najbolje. Ko se zemlja ogreje, rastlina pogosto požene nove zelene dele oziroma nadaljuje rast iz nepoškodovanega središča.
Pozimi zato nima smisla hoditi po gredi in preverjati vsakega poganjka. Bolj pomembno je preprečiti zastajanje vode.
Če se na gredi po vsakem dežju več dni zadržujejo luže, je to za česen resnejša težava kot nekaj zelenih konic. Česen najbolje uspeva v rodovitnih, vendar dobro odcednih tleh, težka in razmočena zemlja pa povečuje možnost gnitja čebulic.
Če česen šele nameravate saditi, vam ni treba hiteti
Če ob pogledu na sosedovo gredo vidite deset centimetrov visok česen, to ni znak, da ste svojega že zamudili.
Pravzaprav je lahko nasprotno.
V Sloveniji je začetek oktobra za večino jesenskih sort še zgodnji termin. Lokalna priporočila za celinski del države pogosto postavljajo glavni čas sajenja po sredini oziroma proti koncu oktobra, nadaljuje pa se še v novembru.
Pri sajenju izberite:
- zdrave, velike zunanje stroke,
- sončno in odcedno gredo,
- mesto, kjer zadnja leta niso rasli česen, čebula, por ali drobnjak,
- razmik približno 10–12 cm med stroki,
- globino približno 5–8 cm pri jesenski saditvi.
Glavico razdelite na posamezne stroke šele tik pred sajenjem. Prezgodnje razstročkanje lahko spodbuja nezaželeno zgodnjo rast.
Zelene konice si zapomnite predvsem za prihodnjo jesen
Če je vaš česen letos že v začetku oktobra naredil velike liste, ga skoraj zagotovo ni treba zavreči. Veliko rastlin bo zimo preživelo in prihodnje leto normalno oblikovalo glavice.
Vendar vam daje koristen podatek: naslednjo jesen ga posadite nekoliko pozneje.
Idealno je, da strok pred zimo razvije močan koreninski sistem in le malo ali nič vidne nadzemne rasti. V zemlji se takrat dogaja veliko več, kot kaže prazna greda.
Če so torej zdaj nad zemljo vidni le zeleni vršički, jih pustite pri miru. Ne izkopavajte jih, ne zasipajte z desetimi centimetri zemlje in jih ne hranite z dodatnim gnojilom. Česen je precej bolj odporen, kot je videti – pomembneje je, da bo čez zimo stal v odcedni zemlji in da ga naslednjič ne posadimo prezgodaj.
