Ko so Michelle Rock začele izostajati menstruacije, hkrati pa se je spopadala z utrujenostjo in pridobivanjem telesne teže, je bila prepričana, da vstopa v zgodnjo menopavzo. Resnico je izvedela šele v 33. tednu nosečnosti, le 31 dni zatem pa je postala mama.
Po kemoterapiji se je bala, da nikoli ne bo postala mama
Michelle Rock iz Belfasta si je vedno želela otrok, vendar v mladosti ni želela hiteti z materinstvom. Menila je, da bo boljša mama, če si bo najprej nabrala nekaj življenjskih izkušenj. V srednjih tridesetih letih si je otroka začela že močno želeti, a je počasi izgubljala upanje, da si bo ustvarila družino.
Nato je pri 40 letih prejela diagnozo Hodgkinovega limfoma. Oktobra 2014, kmalu po rojstnem dnevu, je začela šestmesečno kemoterapijo, junija naslednje leto pa so ji zdravniki sporočili, da ni več znakov bolezni.
Olajšanju je sledil nov strah. Michelle ni vedela, ali bo njeno telo po zdravljenju še sposobno zanositve. Medicinsko osebje ji je povedalo za mlajšo bolnico, ki je po podobni terapiji rodila otroka, vendar se je Michelle zavedala, da so zaradi njene starosti možnosti verjetno precej manjše.
Upanje je kljub temu ostalo. Ni pa pričakovala, da se je njena največja želja že začela uresničevati, ne da bi se tega sploh zavedala.
»Ne morem biti noseča« – nato je zaslišala srčni utrip
Novembra 2016, ko je bila stara 42 let, so njene menstruacije postale vse bolj neredne. Počutila se je izčrpano in pridobila nekaj kilogramov, vendar je spremembe pripisovala okrevanju po kemoterapiji in začetku menopavze.
V trebuhu je občasno čutila nenavadne premike, ki jih je opisovala kot mehurčke. Razlagala si jih je kot posledico prehranske občutljivosti. Tudi trši trebuh in spremenjena oblika popka je nista prepričala, da bi lahko bila noseča.
Kar trije ljudje so jo vprašali, ali pričakuje otroka. Vsakemu je odgovorila enako: »Ne morem zanositi.« Ker je bila prepričana, da po zdravljenju in pri njeni starosti to ni več mogoče, očitnih znakov ni povezala z nosečnostjo.
Resnica je prišla na dan, ko je zaradi povišanega krvnega tlaka obiskala zdravnico. Ta je ob pregledu posumila na nosečnost in opravila ultrazvok. Le nekaj sekund po tem, ko je s sondo podrsala po njenem trebuhu, sta zaslišali jasen srčni utrip.
Michelle je izvedela, da je noseča že 33 tednov.
Sprva je le nepremično strmela, nato pa jo je preplavilo navdušenje. Njena dolgoletna želja se je izpolnila, toda časa za priprave skoraj ni bilo. Do predvidenega datuma poroda je ostalo približno šest tednov, Michelle pa ni obiskovala priprav na porod, ni imela otroške opreme in pred tem skoraj ni skrbela za dojenčke.
Prijateljica ji je priskočila na pomoč ter zbrala dve polni vozili oblačil, plenic in opreme, med drugim otroško posteljico, košaro in stolček. Začetno veselje je hitro zamenjala zaskrbljenost, saj je morala v nekaj tednih urediti vse, za kar imajo druge bodoče mame več mesecev časa.
Priprav pa je bilo konec še prej, kot je pričakovala. Le 31 dni po tem, ko je izvedela za nosečnost, ji je doma odtekla voda. Rylee se je rodila dva tedna pred predvidenim datumom, vendar brez zapletov.
Danes jo pred šolo sprašujejo, ali je babica
Rylee je danes devetletna osnovnošolka, Michelle pa jo pri 52 letih vsak dan spremlja v šolo. Med starši v dvajsetih in tridesetih letih je ena starejših mam, zaradi česar so jo že dvakrat vprašali, ali je Ryleejina mama ali babica.
Vprašanje je ni prizadelo. Vedela je, da se bo prej ali slej pojavilo, zato se ji je zdelo predvsem zabavno. Ko je začela prihajati pred šolo, se je sprva počutila precej starejšo od drugih staršev, pozneje pa je spoznala tudi nekaj mam podobnih let.
Rylee starostne razlike ne izpostavlja, saj je takšno življenje zanjo povsem običajno. Njen oče je Michellin nekdanji partner, vendar ni del dekličinega vsakdana, zato sta mama in hči ustvarili tesno dvojico.
Michelle dela kot pomočnica v razredu za otroke s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Priznava, da ima manj energije, kot bi je imela pri tridesetih, in da jo danes hitreje utrudijo tudi nekatere dejavnosti, denimo vožnje v zabaviščnem parku.
Po drugi strani meni, da ji leta prinašajo več zrelosti, potrpežljivosti in življenjskih izkušenj. Zaradi tega lahko hčerko bolje vodi skozi težave, ki jo bodo čakale med odraščanjem.
»Rylee me ohranja mlado,« pravi Michelle. Hči je v njeno življenje prinesla smeh, bližino in družino, za katero se je po zdravljenju bala, da je nikoli ne bo imela. »Brez nje bi bila izgubljena.«
Preberite tudi:
- Zakaj je Martin pred jutranjo izmeno prestavil tovarniško uro za devet minut, opoldne pa jo je vrnil nazaj?
- Babice ni želela poslati v dom, zato ji je na vrtu zgradila hiško
