Regrat se na trati pogosto pojavi najprej kot nekaj posameznih rozet, čez nekaj sezon pa je rumenih cvetov vedno več. Razlog običajno ni v tem, da bi bil regrat nenadoma »agresivnejši«, ampak da izkoristi prazna mesta, redko travno rušo in zbita ali drugače oslabljena tla, kjer trava ne pokrije površine dovolj gosto. Če želite regrata manj, zato ni dovolj samo pobirati cvetov – dolgoročno morate ustvariti razmere, v katerih bo trava hitrejša in gostejša od njega.
Ključni poudarki:
- Regrat najlažje zavzame redko trato z golimi mesti, kjer njegova semena hitro pridejo do zemlje.
- Posamezne rastline izkopljite z večjim delom glavne korenine, sicer lahko ponovno odženejo.
- Konec septembra in začetek jeseni sta dobra za zgostitev trate, prezračevanje in dosejevanje praznih mest.
Veliko regrata pogosto pomeni, da ima trava premalo konkurence
Regrat (Taraxacum officinale) je trajnica z močno glavno korenino in rozeto listov tik ob tleh. Zaradi nizke rasti se brez težav prilagodi košnji, iz globlje korenine pa lahko po poškodbi ponovno požene. Poleg tega ustvari veliko lahkih semen, ki jih veter prenaša daleč naokrog.
Toda samo semena niso dovolj. Če padejo v gosto, zdravo travno rušo, je prostor za vznik bistveno omejen. Težava nastane tam, kjer po poletni suši, intenzivni uporabi, prenizki košnji ali poškodbah ostanejo gole zaplate zemlje. Prav tanke trate in motena tla so med značilnimi mesti, kjer se regrat najlažje naseli.
Zato lahko dve sosednji zelenici dobivata približno enako količino semen iz okolice, pa bo ena spomladi polna regrata, druga pa skoraj brez njega. Razlika je pogosto v gostoti travne ruše.
Če je bila trata letos poleti suha, rumena in redka, je konec septembra in začetek oktobra še posebej pomembno obdobje. Dokler so tla dovolj topla, lahko prazne zaplate dosejemo in travi omogočimo, da še pred zimo začne zapirati prostor, ki bi ga sicer prihodnjo pomlad zasedli pleveli. V Sloveniji je jesenska setev trate ob primernem vremenu mogoča približno do sredine oktobra, zgodnejši termin pa ima prednost.
Regrat vam lahko pokaže tudi, kaj se dogaja z zemljo
Veliko regrata na določenem delu trate je lahko namig, da je zemlja zbita. Pogosto ga najdemo ob poteh, na mestih, kjer se veliko hodi, ob dovozih in na območjih, kjer je bila zemlja pri gradnji ali urejanju vrta močno stisnjena. Regrat sicer uspeva v različnih tleh, zato njegove prisotnosti ne smemo uporabljati kot natančno diagnozo, lahko pa je dober razlog, da tla preverimo.
Če po močnem dežju voda dolgo stoji na površini, je zemlja zelo trda ali z lopato komaj prodrete vanjo, lahko trati pomaga prezračevanje oziroma votlo luknjanje tal. S tem ustvarimo več prostora za zrak, vodo in razvoj travnih korenin. Zgodnja jesen je za takšno obnovo trate zelo primerna, zlasti po suhem in vročem poletju.
Pomembno pa je, da iz samega regrata ne sklepamo, da je zemlja nujno prekisla in jo zato avtomatično apnimo. Regrat lahko raste v zelo različnih razmerah. Če sumite na neustrezen pH ali pomanjkanje hranil, je bolj koristna analiza tal kot dodajanje apna na pamet.
Posamezen regrat odstranite skupaj z glavno korenino
Če imate na trati pet ali deset rastlin, je ročno odstranjevanje pogosto najhitrejša rešitev. Najboljši trenutek je po dežju ali zalivanju, ko je zemlja mehkejša. Uporabite ozek izkopavalnik za plevel, dolgo lopatico ali posebno orodje za regrat in poskušajte odstraniti čim daljši kos korenine.
Če odstranite samo listno rozeto, bo rastlina skoraj zagotovo ponovno odgnala. Tudi del korenine, ki ostane v zemlji, lahko tvori novo rast. Zato je veliko učinkoviteje seči globlje ob korenini, zemljo rahlo privzdigniti in rastlino izvleči, namesto da jo na silo vlečete za liste.
Pri večjih rastlinah se bo v zemlji včasih del korenine kljub temu odlomil. To ne pomeni, da je bilo delo zaman. Če novi poganjek ponovno odstranite, ko je še majhen, rastlina porablja zaloge iz korenine in s ponavljanjem postopoma oslabi.
Po odstranitvi regrata naredite še en korak:
- večjo luknjo zapolnite z dobro vrtno zemljo,
- rahlo jo utrdite,
- prazno mesto dosejte s travnim semenom,
- do vznika vzdržujte enakomerno vlago.
Če luknjo pustite golo, ste sicer odstranili en regrat, hkrati pa ustvarili idealno mesto za naslednje seme.
Samo košnja regrata ne bo odstranila
Redna košnja preprečuje, da bi veliko cvetov dozorelo v značilne bele lučke in raztreslo nova semena, zato je koristna. Ne uniči pa obstoječe rastline, saj rozeta ostane zelo nizko pri tleh in nova cvetna stebla lahko hitro ponovno zrastejo.
Tudi zelo nizka košnja ni dobra rešitev. S prenizkim rezom oslabimo predvsem travo, zmanjšamo njeno listno površino in odpremo več svetlobe pri tleh. Gostejša in nekoliko višja trava bolje senči površino ter otežuje kalitev številnih plevelov. Strokovnjaki zato pri težavah s pleveli pogosto svetujejo, da kosilnice ne nastavimo prenizko.
Če trato redno kosite zelo na kratko, poskusite višino dvigniti za eno stopnjo. Razlika na pogled ne bo velika, za sposobnost trave, da zapre tla, pa je lahko precejšnja.
Jeseni se splača popraviti vzrok, ne samo odstranjevati rozete
Konec septembra je zato dober čas, da se po trati sprehodite in pogledate, kje regrat dejansko prevladuje. Če je skoncentriran ob poti, je težava morda zbitost. Če raste predvsem na poleti izsušenih zaplatah, je smiselno obnoviti travo. Če je razpršen po vsej zelenici, je lahko ruša preprosto preredka in potrebuje celovitejše dosejevanje.
Na bolj obrabljeni trati lahko jesenska obnova vključuje:
- odstranitev večjih rozet regrata in drugih plevelov,
- prezračevanje zbitih delov,
- rahlo rahljanje golih mest,
- dosejevanje z mešanico, primerno za lego in uporabo trate,
- jesensko gnojenje, če ga trata glede na stanje in tla potrebuje.
Septembrske razmere so za takšno obnovo ugodne, ker so tla še topla, poletna vročina je popustila, vlage pa je običajno več. Če se dela lotite šele globoko oktobra in se tla hitro hladijo, bo nova trava za dober razvoj pred zimo imela manj časa.
Pri zelo močno zapleveljeni zelenici, kjer regrat in drugi širokolistni pleveli že zavzemajo velik del površine, je včasih smiselna temeljitejša obnova namesto neskončnega izkopavanja posameznih rastlin. Ko pleveli zavzamejo približno tretjino ali več trate in med njimi ostane premalo kakovostne trave, strokovnjaki že priporočajo razmislek o celovitejši obnovi.
Če uporabite sredstvo proti širokolistnim plevelom, je jesen primeren čas
Pri večjih površinah nekateri izberejo selektivno sredstvo za zatiranje širokolistnih plevelov v trati. Prav pozno poletje in zgodnja jesen veljata za učinkovito obdobje za zatiranje trajnih plevelov, kot je regrat, saj rastlina v tem času usmerja zaloge proti koreninam.
Uporabite le sredstvo, ki je pri nas registrirano za takšno uporabo, in natančno sledite etiketi. Pri nekaj posameznih rozetah je ročni izkop običajno precej preprostejši, pri množičnem pojavu pa je treba predvsem ugotoviti, zakaj je trava tako redka – sicer se bodo na prazna mesta pozneje naselili novi pleveli.
Prav v tem je največja razlika med kratkoročnim in dolgoročnim ukrepom. Izkopavanje odstrani regrat, gosta trata pa mu odvzame prostor. Če to jesen zaprete gole zaplate, zmanjšate zbitost in pustite travi, da ustvari močno rušo, boste prihodnjo pomlad verjetno izkopavali precej manj rumenih rozet.
Preberite tudi:
- S temi 5 preverjenimi triki se boste za vedno znebili regrata na svoji trati
- Regrat ni samo za solato: To so načini uporabe, ki jih večina ne pozna
