Papirnate vreče iz trgovin običajno končajo med starim papirjem, jeseni pa jih lahko porabite precej bolj koristno. Navadne rjave papirnate vreče lahko razprete po prazni gredi kot biorazgradljiv spodnji sloj zastirke, ki rast plevela omeji predvsem tako, da mu odvzame svetlobo. Če papir namočite in prekrijete z listjem, kompostom, slamo ali drugim organskim materialom, bo čez čas začel razpadati skupaj z zastirko.
Ključni poudarki:
- Uporabite navadne neplastificirane papirnate vreče, odstranite plastične ročaje, nalepke in druge nerazgradljive dele.
- Vreče razprite, položite z večjim prekrivanjem, dobro namočite in prekrijte z organsko zastirko.
- Jesen je odličen čas za takšno zastiranje praznih gred, saj lahko papir in plevel pod njim razpadata do pomladi.
Papir sam ni zastirka – najboljši je kot spodnja ovira
Če eno samo papirnato vrečko položite na zemljo in jo pustite na površini, jo bo prvi močnejši veter verjetno odnesel, po dežju pa se bo začela trgati. Pravi učinek dobimo, ko papir uporabimo podobno kot tanjši karton pri tako imenovanem plastnem zastiranju: papir preprečuje prehod svetlobe, zgornja organska plast pa ga drži na mestu, ohranja vlago in počasi razpada. Takšne papirnate pregrade se uspešno uporabljajo tudi na zelenjavnih gredah.
Papir je posebej priročen okoli rastlin, kjer je debel karton neroden. Vrečo lahko razrežete ali raztrgate, jo oblikujete okoli trajnice, grma ali ob robu grede ter posamezne kose prekrivate tako, da med njimi ni odprtih pasov zemlje.
Najbolj uporaben pa je jeseni na površinah, kjer je pridelek že pobran. Septembra in oktobra lahko tako pripravite gredo, ki je ne boste več obdelovali do pomladi, ali začnete spreminjati zapleveljen del vrta v novo gredo. Jesenski začetek daje materialu več mesecev časa za razgradnjo in zmanjševanje rasti obstoječe vegetacije.
Tako iz papirnate vreče naredite učinkovito plast proti plevelu
Najprej odstranite visoke plevele in rastline s semeni. Površine ni treba prekopati do gole zemlje; nizke plevele lahko odrežete ali poteptate, saj jih bo papir pozneje zasenčil. Pri zelo trdovratnih trajnih plevelih, kot so slak, pirnica ali osat, pa pred prekrivanjem odstranite čim več korenin, ker lahko močni poganjki poiščejo robove in odprtine v papirju.
Vreče nato prerežite po šivu in jih razprite v večje ravne pole. Če so tanke, jih položite v dveh ali več slojih; pri debelejšem kraft papirju zadostuje manj plasti. Pomembneje od natančnega števila je, da ni vidnih odprtin, zato naj se posamezni kosi med seboj prekrivajo približno 10 do 20 centimetrov.
Postopek je najlažji takole:
- vreče razprite in odstranite vse nerazgradljive dele,
- papir položite preko pripravljene zemlje z dovolj velikim prekrivanjem,
- sproti ga temeljito zmočite, da se oprime površine,
- čez položite približno 5–10 cm listja, komposta, slame ali druge primerne zastirke,
- okoli stebel in koreninskih vratov obstoječih rastlin pustite nekaj prostega prostora.
Močenje je pomembno predvsem zato, ker papir postane težji, se prilagodi neravninam in ga veter ne dviguje. Zgornja plast ga nato zaščiti pred prehitrim sušenjem in mehanskimi poškodbami. Pri običajnem papirju in kartonu strokovnjaki priporočajo prav kombinacijo namakanja, prekrivanja robov in dodatne organske zastirke.
Katere vreče lahko uporabite in katerih raje ne?
Najboljša izbira so preproste rjave kraft papirnate vreče, kakršne dobimo pri živilih, oblačilih in številnih drugih nakupih. Manj ko je na njih dodatnih materialov, lažje jih lahko brez pomislekov vključite v zastirko.
Pred uporabo odstranite plastične ali tekstilne ročaje, plastična okenca, samolepilne etikete in močnejši lepilni trak. Izogibajte se vrečam s svetlečo plastificirano površino, voskanemu papirju in drugim materialom, ki očitno niso samo papir. Pri papirnatih materialih za zastiranje se prav tako svetuje izogibanje gladkim oziroma močno prevlečenim tiskovinam.
Običajen tisk na papirnati vreči sam po sebi še ne pomeni, da je vreča neuporabna. Če pa je skoraj vsa površina prekrita z zelo močnim barvnim, kovinskim ali sijajnim nanosom, je veliko enostavneje takšno vrečo poslati v reciklažo in za vrt prihraniti navadne rjave.
Papirnatih vreč tudi ne uporabljajte, če so prepojene z oljem, čistili ali drugimi neznanimi snovmi. Vrt ni pravi kraj za material samo zato, ker je na prvi pogled izdelan iz papirja.
Kaj se pod papirjem zgodi s plevelom?
Učinek je presenetljivo preprost. Zeleni deli plevela potrebujejo svetlobo za fotosintezo; ko jih prekrijemo z dovolj neprepustno papirnato plastjo, začnejo slabeti. Hkrati papir zmanjša možnost, da bi številna nova semena plevela na površini uspešno vzklila in prišla do svetlobe.
To ne pomeni, da boste z eno plastjo papirja za vedno odstranili ves plevel. Trajne rastline z močnimi podzemnimi zalogami lahko poskušajo pognati skozi luknje ali okoli roba zastirke, zato takšne poganjke sproti odstranite. Najboljši rezultat dobite, če gredo po polaganju še nekaj časa opazujete in zaprete mesta, kjer ste pri prvem prekrivanju pustili vrzel.
Pri enoletnih plevelih in mladih rastlinah je učinek običajno precej hitrejši. Prav zato je metoda odlična za jesensko pripravo praznih zelenjavnih gred in novih okrasnih površin, kjer imamo dovolj časa, da papir in spodnja vegetacija počasi razpadeta.
Čez papir lahko uporabite prav material, ki ga je jeseni največ
Konec septembra in oktobra se na vrtu pojavi še druga brezplačna surovina: odpadlo listje. Če ga nekoliko zdrobite in položite čez mokre papirnate vreče, dobite zelo uporabno kombinacijo za zaščito prazne zemlje.
Dodate lahko tudi zrel kompost, slamo ali travni odkos, če ni naložen v debeli mokri plasti. Za trajne poti ali površine okoli grmovnic so uporabni tudi lesni sekanci, medtem ko na zelenjavni gredi, ki jo boste spomladi ponovno pogosto prekopavali in sejali, običajno bolj ustrezajo hitreje razgradljivi materiali.
Papir pri tem ne predstavlja pomembnega vira hranil. Njegova glavna naloga je kratkotrajna fizična ovira, ki nato postopoma razpade; organska snov in dolgoročno izboljševanje zemlje prihajata predvsem iz komposta, listja in drugih materialov, ki jih dodamo nad njega.
Ne pretiravajte z debelino papirja
Če je malo dobro, še ne pomeni, da je dvajset plasti boljše. Zelo debela, tesno zbita papirnata ali kartonska pregrada lahko začasno ovira prehod vode in zraka med površino ter tlemi. Zato je smiselna zmerna plast z dobrim prekrivanjem robov, ne pa neprepustna večcentimetrska plošča starega papirja.
To je še posebej pomembno okoli že rastočih trajnic, grmovnic in dreves. Papir naj se ne stiska neposredno ob steblo ali deblo, saj želimo, da koreninski vrat ostane zračen. Enako velja za zgornjo zastirko – okoli rastline pustite manjši prazen kolobar.
Če jeseni prekrijete prazno gredo, je postopek precej preprostejši. Do pomladi bo papir pogosto že zelo mehak ali delno razgrajen, zato ga lahko pri pripravi zemlje pustite na mestu, raztrgate preostale dele ali odstranite večje kose, če še ovirajo setev. Papirnati materiali se pri takšni uporabi pogosto razgradijo v približno eni rastni sezoni, hitrost pa je odvisna od vlage, temperature in debeline.
Če se vam torej doma nabira kup navadnih papirnatih nakupovalnih vreč, jih jeseni ni treba vseh odnesti v zabojnik za papir. Nekaj jih lahko razprete po gredah, zmočite in skrijete pod jesensko zastirko – do pomladi boste imeli manj gole zemlje in precej manj prostora, na katerem bi se brez konkurence razraščal plevel.
