Limonovec, mandarinovec in drugi citrusi lahko jeseni še dolgo lepo stojijo na terasi, toda v notranjosti Slovenije jih pred prvo slano praviloma prestavimo v zaščiten prostor. Pri tem nastane največ težav: citrus iz hladnega novembrskega zraka postavimo naravnost v ogrevano dnevno sobo, kjer ima veliko toplote, malo svetlobe in pogosto še preveč vode. Rezultat so lahko rumeni listi, množično odpadanje listja, sušenje vejic in hitro razmnoževanje škodljivcev.
Ključni poudarki:
- Citruse v loncih pred prvo slano prestavite na svetlo in hladno mesto, ne neposredno ob radiator.
- Pozimi zalivajte bistveno manj; zgornji del substrata naj se med zalivanji nekoliko osuši.
- Če začne rastlina po selitvi izgubljati liste, najprej preverite temperaturo, svetlobo in vlažnost zemlje.
Najboljši prostor za prezimovanje ni dnevna soba
Citrusi so zimzelene rastline, zato tudi pozimi potrebujejo precej svetlobe. Hkrati pa jim v hladnejšem delu leta ustreza počasnejši ritem rasti. Prav zato je svetel in hladen prostor običajno veliko primernejši od dnevne sobe, kjer imamo 22 ali 23 °C, medtem ko je novembrske dnevne svetlobe malo.
Za citruse v loncih so primerni svetel neogrevan hodnik, zastekljen balkon, svetel zimski vrt ali hladen rastlinjak, kjer ne zmrzuje. Slovenska priporočila za prezimovanje navajajo približno 5 do 15 °C, pri čemer posamezne vrste nimajo povsem enakih zahtev: limonovcem, pomarančam in klementinam praviloma bolj ustreza nekoliko toplejši del tega razpona, medtem ko mandarinovci in kumkvati prenesejo tudi hladnejše razmere.
Če imate samo dva možna prostora – zelo temno hladno klet ali svetlo, nekoliko toplejšo sobo – je svetloba pomembna. Citrus mora čez zimo ohraniti liste, zato popolnoma temen prostor ni primerljiv s prezimovališčem za dalije ali druge rastline, ki zimo preživijo brez nadzemnega dela.
Pred selitvijo naredite pregled, ne velikega obrezovanja
Preden lonec odnesete v hišo, dobro preglejte predvsem spodnjo stran listov, mlade poganjke in stike med vejicami. Na citrusih se lahko skrivajo kaparji, volnate uši, listne uši in pršice, ki se v zaščitenem prostoru brez dežja in naravnih vremenskih sprememb hitro namnožijo. Če imate več sobnih rastlin, je še posebej pomembno, da škodljivcev ne preselite naravnost mednje.
Odstranite odmrlo listje, poškodovane plodove in povsem suhe vejice, močno oblikovalno obrezovanje pa pustite za primernejši čas. Jeseni rastline ni treba »zmanjšati«, samo zato da bo lažje šla skozi vrata. Večje sveže reze je bolje opraviti v obdobju aktivnejše rasti, ko se lahko rastlina hitreje odzove.
Če je citrus poletje preživel na prostem, ga po možnosti ne selite v notranjost šele tisto noč, ko temperatura nenadoma pade pod ničlo. Nekoliko postopnejši prehod zmanjša temperaturni šok. Ko se dnevne temperature začnejo približevati približno 5 °C in so napovedane hladne noči, je čas, da imate prezimovališče že pripravljeno.
Pozimi potrebuje veliko manj vode, kot se zdi
Limonovec lahko poleti v velikem loncu na sončni terasi porabi ogromno vode. Novembra se razmere spremenijo: temperature so nižje, svetlobe je manj, izhlapevanje je počasnejše in rastlina raste bistveno počasneje. Če nadaljujemo z avgustovskim režimom zalivanja, ostane substrat več dni moker, koreninam začne primanjkovati zraka in pojavijo se rumenenje ter odpadanje listov.
Zalivajte glede na stanje zemlje in ne na dan v tednu. Zgornja plast substrata naj se pred naslednjim zalivanjem nekoliko osuši, nato rastlino dobro zalijte in pustite, da presežek vode odteče. Lonec ne sme več dni stati v vodi v okrasni posodi ali podstavku.
Pri zimskem zalivanju preverite tri stvari:
- zemlja nekaj centimetrov globoko ne sme biti stalno mokra,
- drenažne odprtine na dnu lonca morajo ostati proste,
- količino vode prilagodite temperaturi – hladneje ko citrus prezimuje, počasneje običajno porablja vodo.
Če citrus prezimuje v nekoliko toplejšem prostoru, bo potreboval več vode kot pri 8 °C, vendar to še vedno ne pomeni poletnega režima. Najpogostejša zimska težava pri citrusih je prav kombinacija toplote, premalo svetlobe in mokrih korenin.
Rumeni listi in odpadanje po selitvi niso vedno znak žeje
Ko z limonovca odpade prvih pet listov, ga marsikdo še isti večer obilno zalije. To je lahko ravno napačna reakcija. Citrusi lahko liste izgubljajo zaradi preveč ali premalo vode, nenadnih temperaturnih sprememb, hladnega prepiha, prevelike toplote v zimskem času in neustrezne svetlobe.
Najprej preverite substrat. Če je več dni moker in rastlina še vedno rumeni, dodatna voda težave skoraj gotovo ne bo rešila. Če stoji neposredno nad radiatorjem ali ob vratih, ki jih večkrat dnevno odpirate v mrzel zunanji zrak, jo prestavite na bolj stabilno mesto.
Posebno neugoden je položaj, ko je krošnja v topli sobi, lonec pa stoji na mrzlih ploščicah ali ob zelo hladnem steklu. Korenine in listi so takrat izpostavljeni zelo različnim temperaturam, kar lahko rastlino dodatno obremeni. Bolje je zagotoviti čim bolj enakomerno okolje in se izogibati velikim dnevnim nihanjem.
Kaj pa citrus, ki ima novembra še plodove?
Plodov ni treba odstraniti samo zato, ker rastlino prestavite v prezimovališče. Citrusi lahko nosijo cvetove, nezrele in zrele plodove istočasno, nekateri plodovi pa za popoln razvoj potrebujejo več mesecev.
Zrele limone, mandarine ali kumkvate lahko seveda pobirate sproti. Če je majhna rastlina zelo obremenjena z velikim številom plodov, je smiselno del pridelka odstraniti, vendar zdravega plodu ni treba odrezati samo zaradi selitve. Veliko pomembneje je, da krošnja po prestavitvi dobi dovolj svetlobe.
Z gnojenjem v hladnem prezimovališču prav tako ne pretiravajte. Rast je počasna, zato močno spodbujanje z dušikom ni potrebno. Če uporabljate specializirano gnojilo za citruse, režim prilagodite sezoni in navodilom izdelka; intenzivnejše hranjenje bo znova aktualno, ko se ob daljših dnevih začne močnejša rast.
V toplem prostoru pazite predvsem na pršice in kaparje
Če nimate hladnega prezimovališča in mora citrus zimo preživeti v stanovanju, mu namenite najsvetlejše možno mesto ter ga držite čim dlje od radiatorja. Topel in suh zrak poveča težave z izsuševanjem listov, hkrati pa so takšne razmere zelo ugodne za pršice. Kaparji in volnate uši lahko prav tako postanejo veliko bolj opazni šele nekaj tednov po selitvi.
Rastlino zato enkrat tedensko na hitro preglejte. Lepljivi listi, drobne svetle pikice, nežne pajčevinaste niti ali trde rjavkaste izboklinice na vejicah niso običajen del zimskega mirovanja. Če težavo odkrijete zgodaj, jo je precej lažje omejiti, preden se razširi po celotni krošnji ali na druge rastline.
Pri ogrevanem prostoru pomaga tudi nekoliko višja zračna vlaga, vendar lonec zaradi tega ne sme stati v vodi. Če uporabljate podstavek z vlažnimi glinenimi kroglicami ali prodniki, naj bo dno lonca nad gladino, da korenine ne ostanejo trajno mokre.
Če citrus po selitvi odvrže nekaj starejših listov, še ni nujno, da je z njim kaj resnega. Bolj zaskrbljujoče je hitro množično odpadanje, ki se nadaljuje iz tedna v teden. Takrat najprej uredite svetlobo, temperaturo in zalivanje, namesto da rastlini dodate še več vode ali gnojila.
