Po hladnem septembrskem jutru prvič vključite ogrevanje, čez nekaj minut pa dnevno sobo napolni vonj po vročem ali rahlo zažganem prahu. Takšen pojav je po več mesecih mirovanja pogosto povezan z oblogo na grelnem telesu, zato lahko pravočasno čiščenje radiatorjev zmanjša neprijeten začetek ogrevalne sezone.
Vendar vsakega vonja ne smete pripisati prahu. Ostri vonj po taljenju plastike, pregreta vtičnica, dim ali iskrenje zahtevajo takojšen izklop. Pred prvim daljšim ogrevanjem zato očistite hladen radiator in nato prvih 15 minut spremljajte, kaj se dogaja.
Ključni poudarki:
- Čiščenje radiatorjev opravite, ko so popolnoma hladni; električne grelnike pred delom izključite tudi iz vtičnice.
- Blag vonj po segretem prahu mora slabeti, oster električni vonj, dim, iskrenje ali pregreta vtičnica pa niso običajni.
- Prah posesajte, lakirano površino obrišite z blago milnico, tekočine pa nikoli ne pršite v reže ali električne dele.
Zakaj radiator zadiši prav ob prvem ogrevanju
Med pomladjo in jesenjo se na zgornji rešetki, konvekcijskih ploščah ter za radiatorjem naberejo prah, tekstilna vlakna, dlake in drobni ostanki kože. Ko se površina segreje in zrak začne krožiti skozi kanale, se segrejejo tudi ti delci. Nastane značilen suh, prašen vonj, ki je praviloma najizrazitejši ob prvem vklopu.
Težava je lahko močnejša pri radiatorju pod oknom, za dolgimi zavesami ali ob postelji, saj je tam več vlaken. Podobno velja za prenosne električne grelnike, ki so poleti stali v kleti, garaži ali odprti omari.
Vonja ne poskušajte prekriti z osvežilcem zraka ali eteričnim oljem na radiatorju. Dišava ne odstrani obloge, olje pa lahko poškoduje premaz, pusti madež ali se na vroči površini pregreva.
Čiščenje radiatorjev začnite z varnim izklopom
Termostatski ventil vodnega radiatorja zaprite in počakajte, da se celotna površina ohladi. Električni radiator, konvektor ali prenosni grelnik izključite z gumbom, izvlecite vtič in pustite, da se ohladi skladno z navodili proizvajalca. Naprave ne čistite, ko je priključena.
Odmaknite zavese, posteljnino in manjše pohištvo. Pod radiator položite staro, čisto rjuho ali večjo brisačo, ki bo ujela delce. Pred odstranjevanjem zgornje rešetke preverite navodila modela; če se del ne sprosti brez sile, ga pustite na mestu.
Pri električnih napravah ne odpirajte ohišja. Notranji električni deli, grelni elementi in ventilatorji niso namenjeni običajnemu gospodinjskemu posegu.
Prah najprej odstranite na suho
Zunanjost in zgornjo rešetko posesajte z mehkim krtačnim nastavkom pri nizki moči. Nato skozi kanale previdno potisnite dolgo, ozko ščetko za radiatorje. Sesalno šobo držite pod mestom čiščenja, da sproščeni prah ne zaokroži po prostoru.
Ne uporabljajte sušilnika za lase ali močnega stisnjenega zraka. Takšen postopek prah večinoma raznese po zavesah, postelji in dihalnem območju, pri električnem grelniku pa ga lahko potisne še globlje v napravo.
Za radiatorjem uporabite ozek nastavek sesalnika, vendar ne vlecite ali zvijajte cevi in električnih vodnikov. Če je na steni masten siv rob, ga očistite ločeno glede na vrsto stenske barve; mokro drgnjenje lahko mat premaz trajno spremeni.
Lakirano površino obrišite z natančno odmerjeno milnico
Za običajen lakiran jekleni radiator pripravite svežo raztopino:
- 1 liter mlačne vode;
- 1 čajno žličko oziroma približno 5 mililitrov blagega detergenta za ročno pomivanje posode.
Mehko krpo pomočite v raztopino in jo zelo dobro ožemite. Najprej preizkusite neopazen predel, nato obrišite sprednjo ploščo, stranice in dosegljive dele. Po približno petih minutah površino obrišite še z drugo, čisto in le rahlo vlažno krpo ter jo osušite.
Raztopino porabite med čiščenjem in ostanek zavrzite. Ne shranjujte je za naslednji radiator, saj med delom pobere umazanijo. Pred ponovnim vklopom naj bodo površine, tla, vtič in okolica popolnoma suhi.
Na radiatorjih ne uporabljajte grobe gobice, abrazivnega praška, čistila za pečice, klorovega belila ali močne kisline. Kis lahko poškoduje nekatere premaze in kovinske dele, para pa vnese vlago v spoje ter električne komponente.
Električni grelnik zahteva bolj suh postopek
Pri električnem konvektorju ali ventilatorskem grelniku imajo navodila proizvajalca vedno prednost. Reže praviloma očistite s sesalnikom in mehko suho ščetko, zunanje ohišje pa samo z rahlo vlažno krpo, če je takšno čiščenje izrecno dovoljeno. Čistila ali vode nikoli ne pršite neposredno na napravo.
Preglejte priključni kabel in vtič. Zareze, otrdel ali razpokan ovoj, potemnela mesta ter ohlapni kontakti so razlog, da grelnika ne vključite. Prenosnega grelnika ne priklapljajte prek poškodovanega podaljška in nanj ne polagajte perila.
Zavese, odeje, papir in oblazinjeno pohištvo morajo ostati na razdalji, predpisani v navodilih. Če podatka nimate, naprave ne postavljajte v tesen kot in ne pred njo, za njo ali nad njo obešajte tekstila.
Prvi preizkus opravite pri odprtem oknu
Ko je radiator čist in suh, prostor za nekaj minut prezračite, nato ogrevanje vključite pri zmerni nastavitvi. Ostanite v prostoru in prvih 10 do 15 minut opazujte radiator, kabel, vtičnico in vonj. Blag vonj po prahu bi moral postopoma izgubljati intenzivnost.
Pri vodnem radiatorju preverite tudi ventil in spoje. Kapljanje ni povezano z vonjem po prahu, lahko pa po mirovanju razkrije netesen ventil. Pod radiator ne postavljajte posode kot trajne rešitve, temveč naročite pregled.
Če se vonj po ponovnem zagonu krepi ali se vrača ob vsakem segrevanju, napravo izključite. V notranjosti so lahko ostanki, ki jih brez odpiranja ne dosežete, pri električnem grelniku pa tudi okvarjen motor, izolacija ali priključek.
Ti znaki niso običajen »vonj prvega ogrevanja«
Napravo takoj izključite, električno pa varno izvlecite iz vtičnice, če zaznate:
- dim, iskrenje ali prasketanje;
- oster vonj po taljenju plastike ali električni izolaciji;
- potemnel, zmehčan ali nenavadno vroč vtič;
- izpad varovalke ob vsakem vklopu;
- vidne ožgane sledi;
- vonj, ki postaja močnejši namesto šibkejši.
Vtiča se ne dotikajte, če je poškodovan, se iskri ali je okoli njega dim. Prekinite napajanje na varnem mestu in pokličite usposobljenega električarja; ob požaru zapustite prostor in pokličite 112.
Vodni radiator sam ne ustvarja ogljikovega monoksida, naprava, ki segreva vodo – plinski kotel, peč ali druga kurilna naprava – pa ga ob okvari ali slabem zgorevanju lahko. Ogljikov monoksid nima vonja, zato ga z nosom ne morete zaznati. Detektor je treba namestiti in vzdrževati po navodilih proizvajalca ter pravilih za konkretno kurilno napravo.
Enkratno čiščenje naj postane jesenski pregled
Radiatorje očistite pred prvim daljšim ogrevanjem, nato pa dostopne površine posesajte približno enkrat mesečno v ogrevalni sezoni oziroma pogosteje v domu z živalmi. Globljih kanalov ni treba vsakič prati; pomembneje je redno suho odstranjevanje obloge.
Ob radiatorju naj zrak prosto kroži. Dolga zavesa čez termostatski ventil lahko zadržuje toploto in moti njegovo delovanje, pohištvo tik pred grelnim telesom pa zmanjša oddajanje toplote v prostor.
Prvi prašni vonj je pogosto rešljiv z nekaj minutami sesanja in previdnim brisanjem. Ključna razlika je v njegovem razvoju: običajen vonj po segretem prahu slabi, znaki električne okvare pa se lahko stopnjujejo. Čist radiator zato ni le estetska podrobnost, temveč tudi priložnost za pravočasen pregled naprave.
