Svetovni vodni viri postajajo vse manj predvidljivi, dolgoročne zaloge pa se krčijo že približno desetletje. Najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) kaže, da je bilo leto 2025 po rečnih pretokih eno najbolj sušnih v zadnjih 35 letih, osrednja in vzhodna Evropa pa sodita med območja z vztrajnim primanjkljajem podzemne vode.
Ključni poudarki:
- Leto 2025 je bilo po rečnih pretokih eno najbolj sušnih v zadnjih 35 letih.
- Svetovni vodni viri vse pogosteje odstopajo od normale, tako zaradi suš kot zaradi poplav.
- Skoraj dve tretjini merilnih mest za podzemno vodo sta bili zunaj zgodovinskih norm.
Svetovni vodni viri vse dlje od običajnih razmer
Po poročilu WMO o stanju svetovnih vodnih virov za leto 2025 so bili pretoki rek pod dolgoletnim povprečjem na približno 36 odstotkih svetovnih porečij. Običajne razmere so bile ugotovljene le na dobri tretjini območij.
Delež porečij z običajnimi pretoki se zmanjšuje že več let. Med letoma 1991 in 2020 je bil takšen pretok v povprečju značilen za okoli 46 odstotkov porečij, v zadnjih sedmih letih pa se je delež gibal le med 34 in 38 odstotki.
WMO ob tem ne opozarja samo na pomanjkanje vode. V delih južne in jugovzhodne Azije, severne Južne Amerike ter Afrike so bile količine vode nadpovprečne, ponekod tudi zaradi hudih poplav. Osrednje sporočilo poročila je zato širše: vodni krog postaja bolj nepredvidljiv in vse izraziteje niha med pomanjkanjem ter presežki.
Skoraj dve tretjini merilnih mest zunaj normale
Posebej skrb vzbujajoče so razmere s podzemno vodo. Leta 2025 je bilo skoraj dve tretjini spremljanih merilnih mest zunaj zgodovinsko običajnega območja, pri čemer se je razmerje v primerjavi z letom prej še bolj nagnilo v smer primanjkljaja.
To ne pomeni, da je bila na vseh teh mestih količina vode manjša od povprečja. Del merilnih mest je beležil tudi nadpovprečne ravni, vendar so bila območja s pomanjkanjem obsežnejša in vztrajnejša. Dolgotrajni primanjkljaji so bili med letoma 2022 in 2025 zaznani v delih Evrope, obeh Amerik, Bližnjega vzhoda, Indije, južne Afrike in Avstralije.
Osrednja in vzhodna Evropa izstopata kot eno od območij z večletnimi podpovprečnimi ravnmi podzemne vode. WMO ju sicer ne opredeljuje kot območje z enim samim največjim svetovnim padcem med letoma 2014 in 2024, temveč kot eno od pomembnih žarišč dolgotrajnega primanjkljaja. Nadpovprečne zaloge so bile hkrati izmerjene v delih Francije in severne Evrope.
Vodni »varčevalni račun« se prazni
Skupne kopenske zaloge vode se zmanjšujejo približno od obdobja med letoma 2014 in 2016. Pri tem ne gre samo za vodo v rekah, temveč tudi za podtalnico, jezera, vlago v tleh, vegetacijo, sezonsko snežno odejo ter led.
Generalna sekretarka WMO Celeste Saulo je te počasneje obnovljive zaloge primerjala z varčevalnim računom, ki je v preteklosti pomagal premostiti sušna obdobja. Zdaj se ta rezerva prazni, zato imajo lahko zaporedna sušna leta večje posledice kot nekoč.
Opazen del izgub predstavljajo ledeniki. V hidrološkem letu 2025 so izgubili približno 408 milijard ton ledu, vse večje spremljane ledeniške regije pa so izgubo zabeležile že četrto leto zapored. Med letoma 2023 in 2025 je skupna izguba znašala približno 1400 milijard ton vode.
Krčenje ledenikov sprva lahko poveča količino vode v rekah, saj se tali več ledu. Ko ledenik preide določeno mejo, pa se začne zmanjševati tudi odtok. WMO ocenjuje, da so nekatera manjša ledeniška območja, med njimi deli srednje Evrope, morda že dosegla točko največjega prispevka taljenja k rečnim pretokom.
El Niño prinaša dodatno nevarnost
Na razpoložljivost vode vplivajo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, naraščajoča poraba zaradi večjega števila prebivalcev in naravna podnebna nihanja. Krepitev pojava El Niño bi lahko v prihodnjih mesecih nevarnost še povečala, saj je povezana z večjo verjetnostjo suše v nekaterih delih sveta in močnejših padavin oziroma poplav v drugih.
Vendar El Niña ni mogoče preprosto označiti za vzrok razmer, opisanih v poročilu za leto 2025. Večji del tega leta so bile razmere v tropskem Tihem oceanu nevtralne, proti koncu leta pa se je razvila šibka La Niña. Opozorilo glede El Niña se zato nanaša predvsem na prihodnje tveganje.
Poročilo obravnava hidrološke razmere v letu 2025, zato ne vključuje nizkih vodostajev, ki so jih na Renu, Donavi in drugih evropskih rekah zabeležili med vročim poletjem 2026. Ti podatki bodo lahko upoštevani šele v naslednji izdaji.
WMO opozarja tudi na vrzeli v opazovalnih sistemih. Podatki so zlasti pomanjkljivi v delih Afrike in Azije, čeprav sta prav ti celini v zadnjih petih letih doživeli najmanj polovico zabeleženih vodnih ekstremov in več kot 80 odstotkov z njimi povezanih smrtnih žrtev.
