Na gredi ležijo oranžne hokaido buče, podolgovate maslenke in velike muškatne buče, listi pa so po vročem poletju že utrujeni. Ker se približujeta dež in občutna ohladitev, se zdi smiselno pridelek hitro odnesti pod streho. Toda pri pobiranju buč ni odločilen le pravi dan – pomembno je tudi, kje prerežemo pecelj in kako plod primemo.
ARSO je 8. septembra napovedal, da bo v četrtek oblačno in deževno, na Primorskem tudi nevihtno, v petek pa bo še občasno deževalo. Zrele buče je zato smiselno pobrati v suhem vremenu, nezrelih pa ne žrtvujemo samo zaradi enega mokrega obdobja. Najprej preverimo lupino in pecelj.
Ključni poudarki:
- Pri pobiranju buč pustite od 5 do 10 centimetrov peclja, saj odlomljeno mesto predstavlja veliko in občutljivo rano.
- Zrela buča ima trdo lupino, ki je z nohtom ne opraskamo zlahka, njen pecelj pa postaja suh in plutast.
- Mokrih, poškodovanih ali prezgodaj pobranih buč ne shranjujte z zdravimi; porabite jih pred pridelkom, namenjenim za zimo.
Pobiranje buč začnite s preizkusom lupine
Barva ni vedno zanesljiv znak zrelosti. Hokaido se obarva oranžno, maslenka postane enakomerno rjavkasto bež, nekatere muškatne in japonske buče pa ostanejo zelene tudi ob polni zrelosti. Primerjati je treba značilnosti konkretne sorte.
S palcem nežno pritisnite na lupino in jo na manj opaznem mestu poskusite opraskati z nohtom. Pri zreli zimski buči je površina čvrsta in se ne poškoduje zlahka. Če noht pusti globoko sled, plod še ni pripravljen za večmesečno shranjevanje.
Poglejte tudi pecelj. Zelen, sočen in prožen pecelj kaže, da povezava z rastlino še deluje, rjavkast, suh in plutast pa navadno spremlja dozorel plod. Odmiranje listov je koristen dodatni znak, vendar samo rumen list po suši ali pepelasti plesni še ne pomeni, da so vse buče na rastlini zrele.
Katere buče pobrati pred napovedanim dežjem
Pred večdnevnim mokrim obdobjem najprej poberite plodove s trdo lupino in sušečim se pecljem. Nadaljnje ležanje na mokri zemlji jim ne bo več bistveno koristilo, poveča pa se možnost poškodb na spodnji strani in okužb skozi obstoječe razpoke.
Poberite tudi zrele buče, pri katerih listi in vreže že propadajo zaradi bolezni. Ko se okužba širi proti peclju, lahko pride bližje plodu, nekatere posledice pa se pokažejo šele med shranjevanjem.
Majhne buče z mehko lupino in zelenim pecljem lahko ob odsotnosti slane še ostanejo na rastlini. Podnje položite čisto leseno deščico, strešnik ali drugo ravno podlago, ki plod dvigne od mokre zemlje, vendar pod njim ne zadržuje vode. Buč ne zavijajte v plastiko, saj bi ustvarili vlažno komoro.
Če je plod že počil, ga dež dodatno izpostavi vlagi in mikroorganizmom. Takšno bučo poberite ne glede na zrelost ter jo porabite čim prej, če je meso čvrsto, brez plesni in neprijetnega vonja.
Pecelj odrežite, ne trgajte
Bučo z eno roko podprite od spodaj, z drugo pa z ostrimi in čistimi škarjami ali nožem prerežite pecelj. Na plodu pustite približno od 5 do 10 centimetrov suhega peclja. Rez naj bo gladek, brez cepljenja in trganja vlaken.
Buče nikoli ne dvigujte za pecelj. Če se ta iztrga iz ploda, nastane široka rana v mehkem tkivu, skozi katero lahko vstopijo povzročitelji gnitja. Odlomljenega peclja ne poskušajte prilepiti nazaj z voskom, lepilom ali tesnilno maso.
Vsako bučo nosite z obema rokama pod njenim dnom. Previdnost je pomembna tudi pri debeli lupini: udarec ob rob samokolnice lahko poškoduje tkivo pod površino, čeprav zunaj sprva ne vidimo ničesar. Čez nekaj tednov se na istem mestu lahko pojavi mehka, temna lisa.
Kaj narediti, če pecelj po nesreči odpade
Buča brez peclja ni avtomatično neužitna, ni pa več dober kandidat za dolgo shranjevanje. Mesto odloma preglejte, ga pustite suhega in ploda ne polagajte med najboljši pridelek za ozimnico. Označite ga za prednostno porabo.
Enako velja za buče z vrezninami, odrgninami, poškodbami polžev in udarci. Če je poškodba plitva in suha, je plod lahko še povsem uporaben, vendar ga redno pregledujte. Mehko, mokro ali plesnivo tkivo pomeni, da se je kvarjenje že začelo.
Zelo poškodovano bučo razrežite čim prej. Zdravo, normalno dišeče meso lahko skuhate, spečete ali zamrznete, sumljivega dela pa ne poskušajte rešiti samo z ozkim rezom okoli plesni.
Buč po pobiranju ne umivajte za lepši videz
Na bučah se pogosto držita zemlja in posušeno listje. Če jih namočimo ali speremo tik pred shranjevanjem, se voda zadrži ob peclju, v drobnih razpokah in na spodnji strani ploda. Površina, ki je na pogled čista, je zato lahko pri pospravljanju še vlažna.
Suho zemljo previdno odstranite z mehko krtačo ali krpo. Če je buča blatna, naj se najprej povsem posuši v zračnem prostoru, nato umazanijo obrišite. Agresivno drgnjenje lahko poškoduje naravno površino lupine.
Buč ne razkužujte z naključno pripravljenimi raztopinami belila, kisa ali alkohola. Za domači pridelek je pomembneje, da izberete nepoškodovane plodove, jih ohranite suhe in med njimi omogočite kroženje zraka.
Utrjevanje buč izboljša pogoje za shranjevanje
Večina zimskih buč po pobiranju pridobi z nekajdnevnim utrjevanjem v toplem, suhem in zračnem prostoru. Strokovne vrtnarske službe priporočajo približno od 27 do 29 stopinj Celzija od 7 do 14 dni. V tem času se lupina dodatno utrdi, manjše površinske poškodbe pa se lahko izsušijo.
V slovenskih septembrskih razmerah tako visoke temperature po ohladitvi morda ne bodo več dosegljive na prostem. Buče zato postavite v svetel, suh notranji prostor, zastekljeno verando ali topel gospodarski objekt. Ne smejo stati na mokrem betonu ali biti ponoči prekrite s kondenzom.
Plodove razporedite v eni plasti, tako da se med seboj ne dotikajo. Enkrat jih previdno obrnite oziroma preverite spodnjo stran. Utrjevanje ne more popraviti globoke rane, plesni ali gnilobe; poškodovani plodovi morajo ostati ločeni.
V kleti naj ne ležijo na vlažnih tleh
Po utrjevanju buče premaknite v suh, zračen prostor s temperaturo približno od 10 do 13 stopinj Celzija. Zelo vlažna klet za krompir ni nujno primerna tudi za buče. Na hladnem mokrem podu se lahko spodnja stran hitro navlaži, prenizke temperature pa povzročijo poškodbe zaradi mraza.
Buče položite na leseno ali mrežasto polico, plitvo gajbico oziroma suho kartonsko podlago. Ne zavijajte jih posamezno v plastične vrečke in ne zlagajte v visok kup. Med plodovi naj bo dovolj prostora, da lahko vidite morebitno spremembo.
Vsak teden jih preglejte. Posebej natančno otipajte okolico peclja in spodnjo stran. Bučo z mehko liso, izcedkom ali kiselkastim vonjem takoj odstranite, saj lahko tekočina in plesen onesnažita sosednje plodove.
Dolg pecelj ni okras, ampak varovalo
Najlepša buča v shrambi ni nujno največja, temveč tista, ki je bila pobrana zrela, v suhem vremenu in brez poškodb. Nekaj centimetrov peclja zapre najobčutljivejši del ploda bolje kot katerikoli domači premaz.
Pred dežjem zato poberite zrele buče, vendar jih ne trgajte z vrež. Pravilno odrezan pecelj, suha lupina in en sam sloj na zračni polici lahko odločijo, ali boste pridelek porabili oktobra ali še globoko v zimi.
Preberite tudi:
- Vam buče še ležijo na vrtu? Po prvem septembrskem dežju jih ne pustite na mokri zemlji
- Preprosta jesenska dekoracija: Kako iz buče naredite čudovito naravno vazo
