Po tednih suše je lahko prvi obilnejši dež videti kot dovoljenje, da končno uredimo rumeno in razmršeno zelenico. Toda košnja trate po suši takoj po prvem dežju je lahko prav tisto, kar oslabljena trava najmanj potrebuje. Trava mora najprej iz mirovanja ponovno preiti v aktivno rast. Pri močno izsušeni trati to lahko traja nekaj dni, pri popolnoma rjavi zelenici pa tudi teden ali dva. Pravi trenutek zato določa trava, ne koledar.
Ključni poudarki:
- Košnja trate po suši naj počaka, dokler trava po dežju ponovno aktivno ne raste; samo mokra tla še niso znak okrevanja.
- Prvič kosite visoko in odstranite največ tretjino višine bilk, saj globok rez dodatno izčrpa že oslabljeno travo.
- Če je trata še poležana, sivo-rjava in se po hoji ne dvigne, kosilnico pustite v garaži še nekaj dni.
Koliko časa po suši dejansko počakati s košnjo?
Najbolj pošten odgovor je: ne obstaja nobeno univerzalno pravilo treh, petih ali sedmih dni.
Po dolgotrajni suši trata pogosto preide v mirovanje. Listi porjavijo, rast se skoraj ustavi, živi pa lahko ostanejo rastni vršički pri površini tal in koreninski sistem. Ko se vrne dovolj vlage in temperature postanejo ugodnejše, začne trava postopoma odganjati.
Strokovne smernice priporočajo, da speče trate ne kosimo, dokler ponovno ne začne aktivno rasti.
Po enem obilnejšem dežju to pogosto pomeni vsaj nekaj dni čakanja. Če je bila zelenica več tednov popolnoma rjava, je lahko okrevanje precej počasnejše. Raziskovalci za hladnoljubne trate navajajo, da lahko popolno ponovno zelenenje po poletnem mirovanju traja dva tedna ali več.
Ni pa treba čakati, da je vsak kvadratni centimeter spet temno zelen. Pomembno je, da vidite novo rast.
Pet znakov, da je trata pripravljena na prvo košnjo
Preden zaženete kosilnico, naredite kratek pregled.
Trata je dovolj okrevala, če:
- med rjavimi bilkami vidite nove zelene vršičke;
- so bilke ponovno pokončne in prožne;
- trava je od zadnjega dežja očitno zrasla;
- zemlja pod površino ni več prašno suha;
- površina je dovolj suha in čvrsta, da kosilnica ne dela kolesnic.
Posebej uporaben je preprost test s prstom ali izvijačem.
Tanek izvijač potisnite približno 5 do 8 centimetrov globoko v tla. Če gre v zemljo razmeroma gladko in je zemlja spodaj vlažna, se voda ni ustavila samo v zgornjem centimetru.
Če pa je površina temna od dežja, dva centimetra nižje pa naletite na suho, trdo zemljo, se koreninsko območje še ni dovolj rehidriralo.
Po dolgotrajni suši lahko namreč močan kratek naliv odteče po površini ali navlaži predvsem zgornjo plast, ne da bi temeljito namočil korenine.
Največja napaka: trava ozeleni, vi pa jo pokosite zelo nizko
Po več tednih brez košnje je naravno, da želimo zelenico čim prej spraviti nazaj v urejeno stanje.
Toda prva košnja po suši ni trenutek za »generalno čiščenje«.
Pri eni košnji ne odstranite več kot približno tretjino skupne višine bilke. Če odstranimo več, trava izgubi velik del listne površine, s katero proizvaja energijo, in mora za ponovno rast porabiti več svojih rezerv.
Po suši so te rezerve še pomembnejše.
Če je trava zrasla na 12 centimetrov, je zato ne odrežite neposredno na štiri ali pet centimetrov.
Prvič jo skrajšajte približno na 8 centimetrov. Čez nekaj dni, ko ponovno raste, jo lahko po potrebi znižate še nekoliko.
Višja trava hkrati bolje senči tla in zmanjšuje njihovo ponovno izsuševanje. Strokovne smernice med sušnim obdobjem priporočajo višino približno 7,5 do 10 centimetrov.
Po prvem dežju ne kosite še mokre trate
Tudi če je trava že začela rasti, obstaja še en razlog za čakanje.
Kosilnica ne sodi na razmočeno trato.
Mokra trava se pod rezilom namesto čistega reza pogosto trga in polega, odrezki se lepijo v kepe, težka kosilnica pa lahko v nasičenih tleh naredi kolesnice in zbije zemljo.
Po dežju zato počakajte, da se listi popolnoma posušijo in površina spet nosi vašo težo brez ugrezanja.
Za košnjo je primernejši hladnejši del dneva, ko trava ni mokra od rose. Univerzitetne smernice priporočajo jutro po osušitvi rose ali poznejši del dneva; košnja sredi največje vročine pomeni dodaten stres.
Kaj pa, če je po dežju zelena samo polovica trate?
To je po suši povsem realen scenarij. Nekateri deli domače trate bodo okrevali hitreje kot drugi.
Posebej počasi se običajno odzovejo:
- prisojna pobočja;
- plitva tla nad kamenjem;
- površine ob zidovih in tlakovanju;
- zelo zbita tla;
- območja pod drevesi z močno konkurenco korenin.
Če ima večina trate že novo rast, posamezne rjave lise niso razlog, da celotne zelenice ne bi smeli pokositi. Kosilnico pa nastavite visoko in čez najbolj poškodovane dele zapeljite čim manjkrat.
Po speči trati tudi ne hodite več, kot je potrebno. Obremenjevanje močno izsušene ruše pred okrevanjem lahko povzroči dodatne poškodbe.
Je trava mrtva ali samo še ni pripravljena?
Če se po približno dveh tednih ugodnejših temperatur in dovolj vlage določen del trate sploh ne odzove, preverite rastni vršiček pri tleh.
Primite šop in ga rahlo povlecite. Če se trdno drži tal in pri osnovi najdete svetlo ali zelenkasto živo tkivo, obstaja dobra možnost nadaljnjega okrevanja. Če se suhi šopi brez odpora izpulijo, spodaj pa ni nove rasti, je del ruše verjetno odmrl.
Takrat je september primeren za dosejevanje. Pred kratkim smo podrobneje obravnavali obnovo in setev trave po suši.
Po prvi košnji še ne hitite z močnim gnojenjem
Pogled na bledo trato marsikoga hitro pripelje do vreče gnojila.
Toda močno gnojilo za trato z dušikom takoj ob prvih kapljah ni najboljša pomoč speči travi. Mirujoča in močno stresirana trata hranil ne uporablja enako učinkovito kot aktivno rastoča. Strokovne smernice zato priporočajo, da z gnojenjem počakamo, dokler se rast dejansko ne obnovi.
Po prvi ali drugi zmerni košnji in ob stabilnejšem jesenskem vremenu je stanje že precej lažje oceniti. En deževen dan še ne pomeni, da je letošnja suša za trato končana.
Preberite tudi:
- Prezračevanje trave: Ključ do goste, zdrave in živahne trate
- Kako kositi travo, da jo bo treba čim manjkrat pokositi?
