Po tednih vročine je marsikatera trata videti kot suha slama, med travnimi bilkami pa se že kažejo gola tla. Vendar rjava barva še ne pomeni nujno, da je trava mrtva. Če je obnova res potrebna, je setev trave po suši od druge polovice avgusta do septembra praviloma uspešnejša kot spomladanska setev.
Ključni poudarki:
- Setev trave po suši se najbolj izplača, ko se tla ohladijo, vlago pa lahko vzdržujemo več tednov.
- Pred odstranjevanjem preverite koreninski vrat; rjava, vendar čvrsto ukoreninjena trava se lahko po dežju ponovno obraste.
- Seme mora priti v stik s tlemi in do kalitve ostati vlažno, vendar površina ne sme biti razmočena.
Je rjava trata mrtva ali samo v mirovanju?
Hladnoljubne trave, ki sestavljajo večino običajnih slovenskih zelenic, se pred vročino in pomanjkanjem vode zaščitijo s poletnim mirovanjem. Listi porjavijo in prenehajo rasti, koreninski vrat tik ob površini zemlje pa lahko ostane živ.
Takšna trata je na pogled skoraj enaka mrtvi, zato je prekopavanje celotne površine lahko preuranjeno.
Preverite jo na treh mestih:
- Z roko primite šop suhe trave in ga nežno povlecite.
- Če se korenine čvrsto držijo zemlje, rastlina morda še živi.
- Razmaknite suhe liste in poglejte koreninski vrat.
- Čvrsto belo, svetlo ali rahlo zelenkasto tkivo kaže možnost ponovne rasti.
- Povsem rjavo, krhko ali mehko tkivo brez živih delov je verjetneje odmrlo.
Dodatno lahko zalijete manjši poskusni del trate. Tla počasi namočite v globino in nato vzdržujte zmerno vlago. Če se v sedmih do štirinajstih dneh pojavijo novi zeleni poganjki, popolna obnova tega dela ni potrebna.
Trata, ki se po ohladitvi in ponovni oskrbi z vodo ne odzove, se zlahka izruva ali ima večje povsem gole zaplate, potrebuje dosejevanje oziroma novo setev.
Zakaj je setev trave po suši smiselna prav zdaj
Pozno poletje in začetek jeseni sta za večino hladnoljubnih trav najboljše obdobje za kalitev. Zemlja je še topla, zrak se postopoma ohlaja, izhlapevanje se zmanjšuje, jesenski pleveli pa povzročajo manj konkurence kot spomladi.
Večina trajnih hladnoljubnih trav najbolje kali pri temperaturi tal približno med 15 in 20 stopinjami Celzija. Visoka bilnica prenese nekoliko toplejša tla, medtem ko lahko kalitev nekaterih drobnih bilnic in travniške latovke v pregreti zemlji zastane ali poteka neenakomerno.
Ko se dnevne temperature še redno dvigujejo nad 30 stopinj, tla pa so trda in vroča, je bolje počakati na nekaj hladnejših dni. Prvi dež po suši sam po sebi še ni zagotovilo za uspeh. Pomembno je, da lahko po setvi površinsko plast zemlje ohranjamo vlažno tudi takrat, ko se suho vreme vrne.
Če namakanja ne morete zagotoviti, s setvijo ne hitite. Seme, ki se namoči in začne kaliti, nato pa se posuši, praviloma ne dobi druge priložnosti.
Kdaj zadostuje dosejevanje in kdaj je potrebna nova trata
Celotne zelenice ni treba odstraniti zaradi nekaj redkih zaplat. Če je ohranjena približno polovica uporabnih trav, je običajno dovolj dosejevanje. Nova setev je smiselnejša, kadar prevladujejo gola zemlja, odmrla ruša in trajni pleveli.
Odločite se glede na stanje:
- posamezne gole lise: lokalno rahljanje in dosejevanje;
- redka, vendar živa trata: košnja, prezračevanje in setev po celotni površini;
- večinoma mrtva ruša: odstranitev odmrlega materiala in priprava nove setvene površine;
- močno zbita tla: votlo prezračevanje pred setvijo;
- ponavljajoče se sušenje na istem mestu: najprej izboljšanje tal ali izbira drugega rastja.
Če je trata propadla zaradi plitve zemlje, gradbenega drobirja, zbitosti ali slabe izbire travne mešanice, samo novo seme težave ne bo odpravilo. Naslednja suša bo ustvarila enak rezultat.
Setev trave po suši v sedmih korakih
Uspeh je bolj kot od količine semena odvisen od priprave tal in enakomernega vlaženja.
- Odstranite odmrlo rušo. Površino večkrat pregrabite v različnih smereh. Odstranite suho travo, sprijeto polst in ostanke, ki semenu preprečujejo stik z zemljo.
- Zrahljajte zgornjo plast. Gola tla obdelajte približno dva do tri centimetre globoko. Zbita tla prezračite, vendar šele, ko so vlažna in ne blatna.
- Poravnajte večje vdolbine. Dodajte tanko plast presejane vrtne zemlje ali zrelega, drobnega komposta. Debel sloj lahko prekrije ohranjene žive trave.
- Uporabite količino semena z embalaže. Različne mešanice imajo različno velika semena, zato enotna količina na kvadratni meter ni primerna za vse izdelke.
- Sejte v dveh smereh. Polovico semena raztrosite vzdolžno, drugo polovico prečno. Tako bo razporeditev veliko enakomernejša.
- Seme rahlo vdelajte. Površino nežno pregrabite in pritisnite z lahkim valjarjem ali ravno desko. Približno desetina semena lahko še ostane vidna.
- Takoj zalijte z nežnim curkom. Voda ne sme odnašati semena ali ustvarjati luž.
Na pobočju je koristna tanka biorazgradljiva protierozijska mreža. Debela plast slame ali komposta lahko seme zaduši in ustvari neenakomerno kalitev.
Kako zalivati novo posejano travo
Do kalitve mora biti vlažen predvsem zgornji centimeter ali dva zemlje. V toplem in vetrovnem vremenu bo morda potrebno kratko zalivanje od dva- do štirikrat dnevno. Ob oblačnih dneh ali po dežju zalivanje zmanjšajte.
Prve dni zalivajte z drobnimi kapljicami. Močan curek seme premakne v vdolbine, kjer pozneje nastanejo gosti šopi, med njimi pa ostanejo gola mesta.
Ko trava vznikne, začnite zalivati redkeje in nekoliko globlje. S tem korenine spodbudite, da rastejo navzdol. Trajno vsakodnevno površinsko zalivanje bi ustvarilo plitev koreninski sistem, ki bo ob naslednji vročini znova hitro trpel.
Po novi zelenici čim manj hodite. Prvič jo pokosite, ko večina bilk doseže približno deset centimetrov. Kosilnico nastavite na približno sedem do osem centimetrov, rezilo pa mora biti ostro. Nikoli naenkrat ne odstranite več kot tretjine višine.
Katera travna mešanica bo bolje prenesla prihodnjo sušo
Za sončne in suhe lege iščite mešanice z večjim deležem bilnic, zlasti sort, namenjenih stanovanjskim zelenicam in boljšemu prenašanju suše. Visoka bilnica razvije globlje korenine, drobne bilnice pa so uporabne na manj intenzivno oskrbovanih in deloma senčnih površinah.
Trpežna ljuljka hitro kali in hitro zapre gole lise, vendar sama po sebi ni najboljša izbira za trato, ki se redno izsušuje. Travniška latovka kali počasneje, vendar se lahko pozneje razrašča s podzemnimi poganjki.
Pred nakupom zato ne glejte samo napisa »hitra trata«. Preverite sestavo mešanice in jo prilagodite svetlobi, tlom, uporabi ter možnosti zalivanja.
Na sončnem pobočju s plitvimi tlemi popolna angleška trata morda ni realističen cilj. Tam se lahko bolje obnese redkejša, višje košena zelenica, trata z nizko rastočo deteljo ali delna zamenjava trave s sušoljubnimi pokrovnimi rastlinami.
Odgovor na vprašanje je torej pritrdilen: novo travo se letos še izplača posejati. Prav konec avgusta in začetek septembra pogosto ponudita najboljše pogoje. Vendar najprej preverite, kaj je res odmrlo, nato pa sejte šele takrat, ko boste mladi travi lahko zagotovili več tednov enakomerne vlage.
Preberite tudi:
- Kako popraviti rjave madeže na trati: Tako bo vaša trava spet zelena
- Po tem datumu ne kosite več trave – Strokovnjaki opozarjajo na pogoste napake
