Poletni sprehod po cvetočem travniku se lahko konča z nenavadnim vedenjem, ki ga lastnik sprva težko razume. Pes začne lizati eno tačko, sunkovito stresati z glavo, kihati ali držati oko priprto. Na koži morda ni videti nič posebnega, težava pa se kljub temu stopnjuje.
Možen vzrok so suhe travne rese oziroma ostri deli travnih semen. Zlahka se ujamejo v dlako, nato pa lahko zaradi koničaste oblike in drobnih nazaj obrnjenih kaveljčkov prodrejo med prste, v uho, nosnico ali pod veko. Največ lahko naredimo takoj po sprehodu, še preden se resa skrije globlje.
Ključni poudarki:
- Travne rese se najpogosteje ujamejo med prste, v uhlje, dlako, nosnice in okolico oči.
- Nenadno šepanje, vztrajno lizanje šape, kihanje ali stresanje z glavo po sprehodu niso vedno nedolžni.
- Temeljit pregled psa po hoji skozi visoko ali suho travo lahko prepreči boleče zaplete in zahtevnejše odstranjevanje.
Zakaj so travne rese tako neprijetne?
Ko se trava poleti posuši in začne semeniti, se posamezni koničasti deli zlahka odlomijo. Njihova zgradba jim omogoča, da se oprimejo živalske dlake in se ob gibanju pomikajo naprej. V nasprotno smer pa se zaradi drobnih kaveljčkov težko vrnejo.
Na površini dlake so lahko le nadloga. Težava nastane, ko se konica zapiči v kožo ali zaide v telesno odprtino. Pes s praskanjem, lizanjem, hojo ali stresanjem glave reso pogosto nehote potisne še globlje.
Dolga in gosta dlaka, povešena ušesa ter dlaka med prsti povečujejo možnost, da lastnik reso spregleda. Bolj izpostavljeni so tudi psi, ki radi tekajo po visoki travi, gozdnih robovih in nepokošenih poteh. Vendar se težava lahko pojavi pri katerem koli psu.
Znaki so odvisni od tega, kam se je resa ujela
Najpogostejše mesto so šape. Pes lahko nenadoma začne šepati, pogosto dviguje eno nogo ali si vztrajno liže prostor med prsti. Pozneje se lahko pojavita rdečina in oteklina. Majhna vbodna ranica je v gosti dlaki pogosto skoraj nevidna.
Če resa zaide v sluhovod, pes navadno:
- nenadoma in močno stresa z glavo,
- drži glavo postrani,
- se praska po enem ušesu,
- ne dovoli dotikanja uhlja,
- postane nemiren ali zacvili.
V nosnici lahko povzroči zaporedne napade kihanja, drgnjenje smrčka ob tla ali izcedek iz ene nosnice. Kadar se ujame v oko ali pod veko, pes oko pripira, se s taco dotika obraza, se izogiba svetlobi ali se začne močneje solziti.
Resa se lahko oprime tudi pazduh, dimelj, trebuha, repa ali dolge dlake okoli vratu. Zato pregled ne sme biti omejen samo na tačke.
Petminutni pregled po vsakem sprehodu
Po sprehodu skozi visoko, suho ali pokošeno travo naj pes nekaj minut mirno stoji ali leži. Z rokami pojdite skozi dlako v nasprotni smeri rasti in poiščite trde, bodičaste ali sprijete dele.
Posebej natančno preglejte:
- prostor med blazinicami in prsti,
- zgornji in spodnji del uhljev,
- dlako ob vhodu v sluhovod,
- pazduhe in dimlje,
- trebuh ter notranjo stran nog,
- okolico oči, ust in nosu,
- dolgo dlako na repu.
Psa nato skrtačite. Pri dolgodlakih psih lahko redno krajšanje odvečne dlake med blazinicami izboljša preglednost, vendar kože ne brijte povsem na kratko brez razloga. Pomembnejša sta pregled in odstranjevanje rastlinskih delcev, dokler so še na površini.
Kdaj lahko reso odstranite sami?
Če resa samo leži na dlaki in ni zapičena v kožo, jo previdno odstranite s prsti ali glavnikom. Pri lahko dostopni resi, ki se je površinsko zataknila v dlako med prsti, je pomembno preveriti, ali ste odstranili celoten rastlinski del.
Ne poskušajte pa z domačim odstranjevanjem, kadar je resa:
- globoko v sluhovodu,
- v nosnici ali pod veko,
- zapičena v kožo,
- obdana z oteklino ali izcedkom,
- tako boleča, da pes umika glavo ali taco.
S pinceto lahko slabo vidno reso odlomite ali jo potisnete globlje. Tudi vlivanje olja, vode ali drugih pripravkov v uho ni primerna rešitev, dokler ni jasno, kaj je v sluhovodu in ali je bobnič nepoškodovan.
Zakaj se težava včasih pokaže šele čez nekaj dni?
Po začetnem šepanju ali praskanju se lahko pes za kratek čas umiri. To še ne pomeni, da je resa izpadla. Ko prodre pod kožo, je na površini morda ni več mogoče videti, telo pa se odzove z vnetjem.
Čez nekaj dni se lahko pojavi boleča bulica, oteklina, izcedek ali ranica, ki se vedno znova odpira. Pes si lahko isto mesto vztrajno liže, čeprav lastnik ne najde očitnega vzroka.
Veterinar pri sumu na globlje skrito reso pregleda prizadeto območje, uho, oko ali nos. Od mesta in globine je odvisno, ali je mogoče reso odstraniti med pregledom ali je potrebna pomiritev, endoskopski pregled oziroma dodaten diagnostični postopek.
Najboljša zaščita ni odpoved poletnim sprehodom
Psu ni treba preprečiti gibanja v naravi. Smiselno pa je izbirati pokošene poti, kadar so travniki zelo suhi in polni semen. Tek skozi gosto visoko travo je v tem obdobju bolje omejiti, zlasti pri psih z dolgo dlako in povešenimi uhlji.
Največjo razliko naredi preprosta navada: pregled po vsakem sprehodu. Traja le nekaj minut, pes pa se ga hitro navadi. Obenem lahko pravočasno odkrijete tudi klope, ranice, razpoke na blazinicah in druge spremembe, ki bi sicer ostale skrite.
