Japonski hrošč ni navaden obiskovalec vrta. Hrani se z listi, cvetovi in plodovi številnih rastlin, pri množičnem pojavu pa lahko za njim ostanejo skoraj povsem oglodani, čipkasti listi.
V Sloveniji ni več le oddaljena nevarnost. Prvič so ga odkrili leta 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, leta 2025 pa so na teh območjih potrdili manjši ustaljeni populaciji. Junija 2026 je sledila prva najdba na počivališču Tepanje–jug, pozneje pa tudi na počivališču Dul–jug pri Trebnjem. Škodljivec pri nas še ni splošno razširjen, zato lahko zgodnje prepoznavanje pomembno pripomore k omejevanju njegovega širjenja.
Ključni poudarki:
- Japonskega hrošča najlažje prepoznate po kovinsko zelenem telesu, bakrenih pokrovkah in značilnih belih šopkih dlačic.
- Najraje objeda vrtnice, trto, sadno drevje, jagodičje in fižol, pogosto v večjih skupinah.
- Sumljivega hrošča fotografirajte, zabeležite natančno lokacijo in najdbo čim prej sporočite pristojni fitosanitarni službi.
Prepoznate ga po belih šopkih ob zadku
Odrasel japonski hrošč (Popillia japonica) je dolg približno od 8 do 11 milimetrov, zato je nekoliko manjši, kot bi lahko pričakovali ob fotografijah. Telo je ovalno in razmeroma čokato.
Njegove najopaznejše značilnosti so:
- kovinsko zelena glava in oprsje,
- bleščeče bakreno rjave pokrovke,
- pet belih šopkov dlačic na vsaki strani zadka,
- še dva bela šopka na njegovem zadnjem delu,
- gladke pokrovke brez goste poraščenosti.
Prav beli šopki so najbolj uporaben znak. Ko hrošča opazujete od strani ali nekoliko od zadaj, so videti kot majhne bele pike ob robu telesa. Odrasli osebki se pri nas pojavljajo od sredine junija do konca septembra, njihov nalet pa je najmočnejši okoli sredine julija.
Ne zamenjajte ga z vrtnim hroščem
Na slovenskih vrtovih živi več domačih hroščev, ki so mu na prvi pogled podobni. Najpogosteje ga lahko zamenjamo z vrtnim hroščem, ki ima prav tako zelenkasto oprsje in rjavkaste pokrovke.
Vrtni hrošč ima pokrovke vidno poraščene z dlačicami, na zadku pa nima značilne vrste izrazitih belih šopkov. Pri japonskem hrošču so pokrovke bolj gladke, kontrast med kovinsko zelenim sprednjim delom in bakrenimi pokrovkami pa je zelo izrazit.
Če niste prepričani, hrošča fotografirajte od zgoraj in od strani. Na stranski fotografiji bodo beli šopki veliko bolje vidni.
Listi so videti kot čipkasta mreža
Japonski hrošči ne grizejo vedno celih listov od roba proti sredini. Pogosto pojedo mehkejše listno tkivo med žilami, glavne listne žile pa pustijo nedotaknjene. Po napadu je list zato videti kot rjava ali zelena čipkasta mreža.
Močno objedeni listi postopoma porjavijo, se posušijo in odpadejo. Hrošči lahko poškodujejo tudi cvetove ter površino zorečih plodov. Pogosto se hranijo v skupinah, zato lahko na eni vrtnici, trti ali sadnem drevesu opazite več osebkov hkrati.
Najdejavnejši so v toplih in sončnih dneh. Napad pogosto začnejo na zgornjih delih rastline, nato pa se postopoma pomikajo navzdol.
Te rastline na vrtu preglejte najprej
Japonski hrošč se lahko hrani na več kot 400 rastlinskih vrstah. Na vrtovih, v sadovnjakih in vinogradih ga posebej privlačijo:
- vinska trta,
- vrtnice,
- maline in robide,
- jablane,
- češnje, slive, breskve in nektarine,
- leska,
- aktinidija oziroma kivi,
- fižol in soja,
- koruza,
- javor, lipa, brest in divji kostanj.
Če živite v bližini znanih območij najdb ali večjih prometnic, v poletnih mesecih občasno preglejte zgornje liste teh rastlin. Iščite kombinacijo čipkastih poškodb in majhnih kovinsko zelenih hroščev, ki se hranijo skupaj.
Škode ne povzročajo samo odrasli hrošči
Japonski hrošč del življenjskega cikla preživi v zemlji. Samice odlagajo jajčeca v tla, iz njih pa se razvijejo svetle ličinke, podobne ogrcem.
Ličinke so:
- bele do rumenkasto rjave,
- ukrivljene v značilno obliko črke C,
- opremljene s tremi pari nog,
- ob koncu razvoja dolge do približno 32 milimetrov.
Najpogosteje se hranijo s koreninami trav. Zaradi tega lahko na zelenici nastanejo porumeneli ali rjavi predeli, trava pa začne veneti in se lahko zaradi poškodovanih korenin lažje loči od tal. Takšna škoda je na prvi pogled podobna posledicam suše. Najizrazitejša je lahko jeseni ter ponovno spomladi.
Kako je hrošč prišel v Slovenijo?
Na daljše razdalje se odrasli japonski hrošči pogosto širijo kot slepi potniki. Oprimejo se tovornjakov, avtomobilov, vlakov ali drugega tovora, po prihodu na novo območje pa odletijo proti primernim rastlinam.
Prav zato so bile prve slovenske najdbe povezane z avtocestnimi počivališči. Leta 2026 je bil prvi osebek ujet v feromonsko past na počivališču Tepanje–jug, kjer ga pred tem še niso zaznali. Pozneje so ga našli tudi na počivališču Dul–jug pri Trebnjem. Strokovne službe zato spremljajo tudi širša območja ob prometnih povezavah.
Širi se lahko tudi z rastlinami za sajenje, če je okoli korenin zemlja ali drug rastni substrat, v katerem so ličinke. Po naravni poti se odrasli hrošči premikajo z letenjem.
Kaj naredite, če ga opazite?
Hrošča najprej dobro fotografirajte. Naredite posnetek od zgoraj in še fotografijo njegovega boka oziroma zadka, na kateri bodo vidni beli šopki.
Zapišite:
- natančno mesto najdbe,
- datum,
- rastlino, na kateri ste ga našli,
- približno število opaženih hroščev,
- svoje kontaktne podatke.
Sum skupaj s fotografijami sporočite Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Najdbo lahko sporočite tudi Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Na manjših vrtnih površinah med uradnimi ukrepi uporabljajo tudi ročno odstranjevanje odraslih osebkov.
Japonski hrošč je v Evropski uniji karantenski in prednostni škodljivi organizem. Uradnih feromonskih pasti zato ne premikajte, ne odpirajte in se jih ne dotikajte, saj so postavljene za natančno spremljanje njegovega širjenja. Ob sumu je najbolj koristno, da hrošča fotografirate in najdbo hitro sporočite, namesto da bi ga skušali prepoznati samo po spominu.
Preberite tudi:
- Kako narediti česnovo vrtno škropivo za boj proti škodljivcem in boleznim
- Krompirjev čuvaj: Naravna rešitev proti koloradskemu hrošču
