Na papriki se razvije lep, čvrst plod, nato pa se na njegovi spodnji strani pojavi rjava lisa. Sprva je majhna in rahlo vodena, pozneje pa se poveča, potemni ter postane ugreznjena in skoraj usnjata. Čeprav je poškodba videti kot bolezen, gre največkrat za vršno gnilobo plodov.
Dobra novica je, da lahko z nekaj spremembami rešite naslednje plodove. Poškodovana paprika se sicer ne bo zacelila, rastlina pa lahko po ureditvi zalivanja še naprej razvija zdrave in lepe plodove.
Ključni poudarki:
- Rjava ugreznjena lisa na dnu paprike največkrat pomeni vršno gnilobo, povezano z motenim prenosom kalcija.
- Največ pomaga enakomerno zalivanje, saj izmenjavanje presuhe in zelo mokre zemlje hitro povzroči nove poškodbe.
- Poškodovane plodove odstranite, tla zastirajte in rastlino hranite zmerno, da bodo naslednje paprike zdrave.
Kako prepoznate vršno gnilobo na papriki?
Poškodba se pojavi na cvetnem oziroma spodnjem delu plodu, nasproti peclja. Na začetku je lahko videti kot manjša svetlorjava ali vodena lisa, ki se postopoma povečuje.
Značilni znaki so:
- rjava ali skoraj črna lisa na spodnjem delu paprike,
- ugreznjeno in suho tkivo,
- trša, usnjata površina,
- širjenje poškodbe proti sredini plodu,
- zdrav videz zgornjega dela paprike in listov.
Na že poškodovanem tkivu se lahko pozneje naselijo tudi glive ali drugi mikroorganizmi, zato začne mesto mehčati ali plesneti. Osnovni vzrok pa je pogosto fiziološka motnja, ne okužba, ki bi se z enega zdravega plodu preprosto širila na drugega. Vršna gniloba pri paprikah povzroča prav značilno potemnelo, ugreznjeno ali krastavo mesto na cvetnem koncu plodu.
Najprej uredite enakomerno zalivanje
Najpomembnejši ukrep je enakomerno vlažna zemlja. Paprike imajo rade vlago, vendar ne uspevajo najbolje, če se tla večkrat popolnoma izsušijo in nato nenadoma namočijo.
Zalivajte globoko, da se navlaži večji del območja okoli korenin. Majhna količina vode, ki zmoči le površino, hitro izhlapi in ne doseže globljih korenin.
V vročem delu poletja preverite zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je tam suha, je čas za zalivanje. Pri paprikah v loncih je to še pomembneje, saj se omejena količina substrata lahko izsuši že v enem vročem dnevu.
Najbolje je zalivati:
- zgodaj zjutraj,
- neposredno pri tleh,
- počasi in temeljito,
- vedno na približno enak način,
- preden rastlina popolnoma oveni.
Nihanje vlage v tleh je eden ključnih dejavnikov, ki poslabšujejo vršno gnilobo pri paradižniku in papriki.
Okoli paprik dodajte zastirko
Zastirka pomaga ohranjati enakomernejšo temperaturo in vlago v tleh. To pomeni, da se korenine čez dan ne pregrevajo tako hitro, voda pa počasneje izhlapeva.
Okoli rastlin lahko uporabite:
- slamo,
- nekoliko osušeno pokošeno travo,
- zdrobljeno listje,
- primeren kompost,
- drugo čisto organsko zastirko.
Nanesite približno pet centimetrov debelo plast, vendar pustite nekaj prostora okoli samega stebla. Zastirka je posebej koristna na sončnih gredah, v rastlinjakih in pri paprikah, ki rastejo v večjih posodah.
Poškodovane plodove odstranite
Paprika z veliko rjavo liso se ne bo ponovno zarasla. Takšen plod rastlina še vedno oskrbuje z vodo in hranili, čeprav ga praviloma ne boste mogli normalno uporabiti.
Poškodovane plodove zato odstranite z ostrimi, čistimi škarjami. Rastlina bo lahko več energije usmerila v nove cvetove in zdrave plodove.
Če je lisa majhna, plod pa sicer čvrst in brez plesni, lahko nepoškodovani del pri kuhanju včasih še uporabite. Pri mehkem, plesnivem ali neprijetno dišečem plodu je bolje, da ga zavržete.
Ali paprikam manjka kalcij?
Vršna gniloba je povezana s pomanjkanjem kalcija v razvijajočem se delu plodu, vendar to ni vedno enako dejanskemu pomanjkanju kalcija v zemlji. V številnih vrtnih tleh je kalcija dovolj, rastlina pa ga zaradi suše, poškodovanih korenin, premočene zemlje ali hitre rasti ne more pravočasno prenesti do plodu.
Zato dodajanje zdrobljenih jajčnih lupin okoli že prizadete rastline običajno ne prinese hitrega rezultata. Lupine se razgrajujejo počasi, težava pa se dogaja prav zdaj, med hitrim razvojem plodov.
Veliko več boste dosegli z:
- rednim zalivanjem,
- zastirko,
- dobro odcednimi tlemi,
- zdravim koreninskim sistemom,
- zmernim gnojenjem,
- primernim pH tal.
Če se težava ponavlja vsako leto, je smiselno preveriti pH in sestavo zemlje. Na zelo kislih ali zelo revnih tleh je lahko kalcij dejansko slabše dostopen.
Ne pretiravajte z dušikovim gnojilom
Paprike potrebujejo hranila, vendar preveč dušika spodbuja hitro rast velikih listov in poganjkov. Tako bujna rast lahko poveča tekmovanje za kalcij, medtem ko mladi plodovi ostanejo slabše oskrbljeni.
Če so rastline zelo temno zelene, bujne in polne listov, plodovi pa imajo težave, jim ne dodajajte novega dušikovega gnojila. V času cvetenja in razvoja plodov uporabite uravnoteženo gnojilo za plodovke, ki ni izrazito bogato z dušikom.
Prav tako ne gnojite zelo suhe zemlje. Najprej jo zalijte, nato pa hranilo dodajte v predpisani količini.
Paprike v loncih potrebujejo še več pozornosti
Pri paprikah v posodah se vršna gniloba pojavlja pogosto, ker se substrat hitreje izsuši in segreva. Majhen lonec ne more zadržati dovolj vode za ves dan, posebej ko je rastlina velika in polna plodov.
Za eno razvito papriko je primerna večja posoda z dovolj odtočnimi odprtinami. V vročini jo preverjajte vsak dan. Če voda ob zalivanju takoj steče ob robu in skozi dno, je lahko substrat že tako izsušen, da jo težko vpija.
Takrat zalivajte počasi v več manjših krogih. Med posameznimi zalivanji počakajte nekaj minut, da se voda enakomerno razporedi po celotni posodi.
Svetli lonci se poleti segrevajo manj kot temni. Pomaga tudi zastirka na površini in postavitev posode tako, da je krošnja na soncu, lonec pa v delu dneva nekoliko zaščiten pred najmočnejšo pripeko.
Kako preprečite težavo pri naslednjih plodovih?
Ko opazite prvo poškodovano papriko, naredite preprost poletni načrt:
- Odstranite vse močno prizadete plodove.
- Rastlino dobro in počasi zalijte.
- Okoli nje dodajte plast zastirke.
- Naslednje dni ohranjajte enakomerno vlažnost zemlje.
- Začasno zmanjšajte gnojenje z dušikom.
- Preverite, ali voda dobro odteka in korenine ne stojijo v razmočeni zemlji.
- Mlade plodove opazujte vsakih nekaj dni.
Izboljšanje se pokaže na novih plodovih, ne na že poškodovanih. Če je glavni razlog nihanje vlage, lahko rastlina po ureditvi zalivanja naslednje paprike razvije povsem normalno.
Občasno je lahko temna lisa tudi posledica sončnega ožiga, mehanske poškodbe ali okužbe, zlasti če se ne pojavi na spodnjem cvetnem delu plodu. Če pa je lisa ugreznjena, rjava in natanko na vrhu nasproti peclja, je vršna gniloba daleč najverjetnejši vzrok. Kalcijeva listna škropiva imajo omejen učinek, saj kalcij težko prehaja neposredno iz lista v razvijajoči se plod; pri večini domačih vrtov zato največ naredijo enakomerna vlaga, zastirka in zdrave korenine.
Preberite tudi:
- Uši na fižolu in paprikah: Kako jih ustaviti brez močnih sredstev
- Domače gnojilo za papriko: Kaj potrebuje, ko začne nastavljati plodove
