Ko vročina pritisne na vrt, se zemlja na površini hitro izsuši, zaskorji in segreje. Rastline lahko zjutraj še stojijo pokonci, popoldne pa imajo povešene liste, čeprav ste jih prejšnji večer zalili. To se pogosto zgodi zato, ker voda prehitro izhlapi iz gole zemlje.
Najpreprostejši trik, s katerim lahko zemlja ostane vlažna precej dlje, je zastirka. To pomeni, da tla okoli rastlin prekrijete s slamo, suho travo, listjem, kompostom ali drugim naravnim materialom. Zastirka deluje kot zaščitna odeja: sonce ne pripeka neposredno na zemljo, voda počasneje izhlapeva, korenine pa imajo bolj enakomerno temperaturo.
Ključni poudarki:
- Zastirka pomaga, da voda po zalivanju dlje ostane v zemlji in ne izhlapi takoj.
- Najbolje jo dodamo po temeljitem zalivanju, ko je zemlja že dobro navlažena.
- Uporabite slamo, suho travo, listje ali kompost, vendar materiala ne tlačite tik ob stebla.
Zakaj gola zemlja v vročini tako hitro izgublja vlago?
Gola vrtna zemlja je poleti izpostavljena soncu, vetru in visokim temperaturam. Ko jo zalijete, se zgornji sloj hitro navlaži, vendar se brez zaščite tudi hitro osuši. Poleg tega se na težjih tleh pogosto naredi trda skorja, skozi katero voda pozneje težje prodira.
Zastirka pomaga rešiti več težav hkrati:
- zmanjša izhlapevanje vode,
- ohranja tla hladnejša,
- preprečuje zaskorjenost zemlje,
- varuje plitve korenine,
- zmanjša rast plevela,
- preprečuje škropljenje zemlje po listih,
- izboljšuje strukturo tal, ko se počasi razkraja.
Posebej koristna je pri rastlinah, ki imajo veliko listno maso in veliko potrebo po vodi, na primer pri kumarah, bučkah, paradižniku, papriki, zelju, blitvi in solati.
Kdaj dodati zastirko?
Največja napaka je, da zastirko nasujemo na popolnoma suho zemljo. Tako lahko samo prekrijemo suha tla, voda pa ob naslednjem zalivanju težje enakomerno prodre do korenin. Zato najprej dobro zalijte, nato pa zemljo prekrijte.
Najboljši postopek je:
- najprej odstranite večji plevel,
- zemljo rahlo zrahljajte, če je zaskorjena,
- rastline temeljito zalijte pri tleh,
- počakajte, da voda ponikne,
- šele nato dodajte zastirko,
- okoli stebla pustite nekaj centimetrov prostega prostora.
Če zastirko dodate zjutraj po zalivanju ali zvečer, bo učinek najboljši. Zemlja bo v naslednjih dneh precej počasneje izgubljala vlago.
Kateri material je najboljši?
Za domači vrt ni treba kupovati posebnih materialov. Uporabite lahko tisto, kar imate pri roki, vendar naj bo material čist, brez semen plevela in brez ostankov škropiv.
Najbolj uporabni materiali so:
- slama,
- suha pokošena trava,
- suho listje,
- zrel kompost,
- delno razpadla listovka,
- drobno narezani vrtni ostanki,
- nebarvan karton kot spodnja plast med vrstami.
Slama je odlična pri paradižniku, papriki, kumarah, bučkah in jagodah. Suha trava je zelo priročna, vendar jo dodajajte v tankih slojih. Če nasujete debelo plast sveže trave, se lahko sprime, segreje in začne neprijetno gniti.
Kako debela naj bo plast zastirke?
Pri zastirki velja, da mora biti dovolj debela, da zaščiti tla, vendar ne tako gosta, da bi zadušila zrak in zadrževala preveč vlage tik ob steblu. Za večino vrtnin zadostuje plast od 3 do 7 centimetrov.
Praktično pravilo:
- pri mladih sadikah uporabite tanjšo plast,
- pri večjih rastlinah lahko dodate debelejšo plast,
- ob steblu pustite majhen prazen obroč,
- po dežju preverite, ali se zastirka ni preveč sprijela,
- po potrebi jo rahlo razrahljajte z roko.
Pri solati, mladi čebuli in korenju bodite bolj previdni, da zastirka ne prekrije drobnih rastlin. Pri paradižniku, bučkah in kumarah pa je lahko nekoliko obilnejša.
Majhen trik: najprej zalivalna skleda, nato zastirka
Pri večjih rastlinah lahko pred zastiranjem naredite še majhno zalivalno skledo. Okoli rastline oblikujte plitek rob iz zemlje, da voda pri zalivanju ne odteče stran, ampak počasi ponikne proti koreninam. Nato območje prekrijte z zastirko.
To je posebej koristno pri:
- paradižniku,
- papriki,
- jajčevcih,
- kumarah,
- bučkah,
- mladih sadnih grmih,
- rastlinah v bolj peščeni zemlji.
Tako voda ne odteka po površini, zastirka pa jo pomaga zadržati tam, kjer jo rastlina najbolj potrebuje.
Kdaj zastirka ni dobra ideja?
Zastirka je zelo koristna, vendar jo je treba uporabljati premišljeno. Če je zemlja že zelo mokra, zbita ali slabo odcedna, debela plast zastirke lahko zadržuje preveč vlage. Takrat naj bo plast tanjša, tla pa bolj zračna.
Previdni bodite, če:
- imate veliko polžev,
- je zemlja težka in stalno mokra,
- so sadike še zelo majhne,
- uporabljate svežo travo v debeli plasti,
- so rastline že bolne pri osnovi stebla.
Če imate težave s polži, zastirko redno pregledujte in je ne nasujte tik ob najmlajše sadike. Pri občutljivih rastlinah pustite okoli stebla več prostora.
Zastirka ne pomeni, da vrta ne bo več treba zalivati. Pomeni pa, da bo vsako zalivanje učinkovitejše. Voda bo dlje ostala v zemlji, rastline bodo imele manj temperaturnega stresa, tla pa bodo bolj živa in rahla.
Če v vročih dneh naredite samo eno spremembo, naj bo to ta: po temeljitem zalivanju prekrijte zemljo okoli vrtnin. Majhna plast slame, suhe trave ali listja lahko pomeni razliko med rastlinami, ki vsak dan venejo, in vrtom, ki tudi v vročini ostane presenetljivo svež.
