Odprete okno, da bi v hišo spustili svež jutranji zrak, vendar z vrta zaveje vonj po razpadajočem mesu. Pod grmom ni poginule živali, kompostnik je zaprt, okoli vlažne zastirke pa se zbira nenavadno veliko muh. Smrad po mrhovini na vrtu lahko povzroča goba, imenovana smrdljivi mavrahovec.
Prepoznamo ga po belem, spužvastem betu in olivno zelenem, sluzastem klobuku. Vonj ni posledica naključnega gnitja: goba ga uporablja za privabljanje muh, ki z njenega klobuka odnesejo trose. Po dežju lahko zraste presenetljivo hitro, zato je zjutraj še ne opazimo, popoldne pa jo zavohamo že skozi odprto okno.
Ključni poudarki:
- Smrad po mrhovini na vrtu lahko povzroča smrdljivi mavrahovec, ki z vonjem privablja muhe in z njihovo pomočjo raznaša trose.
- Goba ne napada živih rastlin, temveč razkraja odmrl les, staro zastirko in druge organske ostanke.
- Vonj najhitreje omejite tako, da odstranite zrele gobe in v zastirki poiščete še belkasta, želatinasta »jajčeca«.
Smrad po mrhovini na vrtu razkrije zelenkasta sluz
Smrdljivi mavrahovec (Phallus impudicus) sprva ni podoben običajni gobi. V zemlji ali zastirki se razvije v obliki belkastega jajca, ki je obdano z ovojnico in napolnjeno z želatinasto plastjo. Iz njega nato požene votel, porozen in zelo lahek bel bet, visok približno od 8 do 20 centimetrov.
Na vrhu ima zvonast, jamičast klobuk, prekrit z olivno zeleno ali rjavozeleno sluzjo. Prav ta trosna masa oddaja močan vonj. Ko jo muhe postopoma odnesejo, se pokaže svetlejša mrežasta površina klobuka, neprijeten vonj pa začne popuščati.
Če gobe zaradi rastlin ne vidite, sledite muhám. Običajno pristajajo neposredno na sluzastem klobuku. Vir vonja poiščite tudi ob robovih grede, pod živo mejo, okoli starega štora in na mestih, kjer se je nabrala debelejša plast lesnih sekancev.
Zakaj goba za razmnoževanje potrebuje smrad
Večina gob trose raznaša predvsem z zrakom, smrdljivke pa uporabljajo drugačno strategijo. Njihova trosna masa je lepljiva in ima vonj, ki muhe spominja na iztrebke ali razpadajoče živalsko tkivo. Žuželke na njej pristanejo, se hranijo in trose nato odnesejo na nogah oziroma jih izločijo drugje.
Zato roj muh okoli gobe ne pomeni, da je pod zastirko skrita mrhovina. Žuželke se odzivajo na kemične snovi, ki jih oddaja goba. Človeku je vonj odvraten, za smrdljivi mavrahovec pa predstavlja učinkovit način razmnoževanja.
Najintenzivnejši je, dokler je na klobuku še veliko sveže sluzi. Posamezen trosnjak je kratkotrajen, toda iz istega podzemnega prepleta glivnih niti lahko pozneje poženejo novi.
Zjutraj je ni bilo, popoldne pa že smrdi
Smrdljivke slovijo po izjemno hitri rasti. Razviti trosnjak lahko iz »jajca« požene v nekaj urah, zato se zdi, kot da se je velika goba pojavila čez noč. Njeno rast pospešijo vlažna tla, razpadajoč organski material in mile temperature.
Na slovenskih vrtovih jo lahko opazimo od poletja do pozne jeseni, posebno po dežju ali pogostem zalivanju. Pojavi se na trati, pod drevesi, ob kompostu ter na gredah, prekritih z lubjem ali lesnimi sekanci. Zastirka je ne ustvari sama od sebe, lahko pa vsebuje glivni preplet ali ji zagotovi primerno hrano.
Po suhem obdobju lahko večdnevno deževje sproži razvoj trosnjakov, ki so do tedaj ostali skriti. Zato ni nenavadno, da se vonj pojavi ravno ob septembrskem prehodu v hladnejše in bolj mokro vreme.
Ali smrdljivi mavrahovec ogroža rastline?
Čeprav je njegov videz dramatičen, smrdljivi mavrahovec praviloma ni bolezen vrtnih rastlin. Je razkrojevalec, ki uporablja odmrl organski material: star les, zakopane korenine, razpadajoče sekance in rastlinske ostanke. Živih korenin vrtnic, zelenjave ali sadnega drevja ne napada.
Njegova prisotnost lahko celo kaže, da v tleh poteka običajno razkrajanje organske snovi. Težava je predvsem vonj, zlasti če se goba pojavi ob terasi, vhodu ali oknu spalnice.
Odstranitev zato ni nujna za zdravje vrta. Smiselna je, kadar vonj moti uporabo zunanjega prostora ali se širi v hišo.
Kako najhitreje odstranite vir vonja
Za delo potrebujete rokavice, majhno lopatko in vrečko ali posodo s pokrovom. Goba ni nevarna na dotik, vendar je trosna sluz lepljiva, močno smrdi in se lahko prenese na oblačila.
Postopek:
- Zrel trosnjak primite čim bližje tlom ali ga privzdignite z lopatko.
- Odstranite tudi ostanek ovojnice, iz katere je zrasel bet.
- Preglejte zgornjo plast zastirke in poiščite belkasta, rožnata ali vijoličasta jajčasta telesa.
- Vidna »jajčeca« odstranite skupaj z majhno količino okoliškega materiala.
- Vse zaprite v vrečko ali posodo in odstranite skladno z lokalnimi pravili za biološke odpadke.
- Orodje operite s toplo vodo in kapljico blagega detergenta, nato ga sperite in posušite.
Zrelih gob ne odlagajte na odprt domači kompost, če želite omejiti nov vonj. Tam imajo dovolj razpadajočega materiala, hkrati pa lahko privabijo še več muh.
Po odstranitvi trosnjaka bi moral najmočnejši smrad hitro oslabel. Postopek kljub temu ne uniči glivnega prepleta v tleh, zato naslednjih nekaj dni pregledujte isto mesto.
Zakaj kis, sol in fungicid ne rešijo težave
Glivni preplet je lahko razširjen globlje v zastirki ali zakopanem lesu, kamor površinsko škropljenje ne doseže. Za smrdljivke na vrtu ni praktičnega kemičnega zatiranja, ki bi zanesljivo odstranilo glivo in bilo hkrati smiselno za uporabo ob rastlinah.
Kisa, belila, soli ali koncentrirane sode ne zlivajte po gredi. Takšne snovi lahko poškodujejo liste, korenine in koristne talne organizme, vzroka v razpadajočem lesu pa ne odstranijo. Tudi fungicid ni upravičen samo zaradi kratkotrajnega neprijetnega vonja.
Mehansko odstranjevanje vidnih trosnjakov je hitrejši in varnejši ukrep. Če se goba stalno vrača, je pomembneje poiskati material, s katerim se prehranjuje.
Če se vrača, poglejte pod zastirko
Zastirko na problematičnem mestu rahlo razgrnite in preverite, ali se pod njo skrivajo razmočeni sekanci, kup žagovine, star kos lesa ali ostanek zakopanega štora. Odstranite močno razpadel les, ki ga ne potrebujete, preostalo zastirko pa zrahljajte, da se po dežju hitreje prezrači.
Vse zastirke ni treba odstraniti, saj rastlinam pomaga ohranjati vlago in blaži temperaturna nihanja. Dovolj je, da plast ni pretirano debela in nenehno premočena. Zelenjavo ter okrasne rastline zalivajte ob koreninah, po možnosti zjutraj, namesto da vsak večer omočite celotno površino.
Če se smrdljivke ponavljajo ob terasi ali oknu, lahko novo zalogo lesnih sekancev uporabite na bolj oddaljenem delu vrta. Podzemni glivni preplet lahko kljub temu ostane aktiven, zato sprememba ne zagotavlja takojšnjega izginotja.
Rdeče lovke pomenijo drugega sorodnega obiskovalca
V Sloveniji raste tudi veliki lovkar oziroma lovkasta mrežnica (Clathrus archeri). Tudi ta se začne kot bledo jajčasto telo, nato pa se iz njega razpre več živo rdečih lovk, podobnih krakom hobotnice. Prekrite so s temno olivno trosno sluzjo in oddajajo podoben vonj po mrhovini.
Čeprav je videti še bolj nenavadno kot beli mavrahovec, uporablja enako osnovno zvijačo: z vonjem privabi žuželke, ki raznesejo njegove trose. Odstranimo ga lahko na enak način, skupaj z vidnimi nerazvitimi jajčeci.
Neznanih gob z vrta ne pokušajte. Tudi kadar je določena razvojna stopnja posamezne vrste v nekaterih virih navedena kot užitna, je zamenjava z drugimi jajčastimi gobami za neizkušenega nabiralca prelahka.
Kdaj je treba iskati drug vir vonja
Goba je zelo verjeten krivec, kadar najdete spužvast trosnjak s sluzastim vrhom in množico muh. Če pa vonj vztraja tudi po odstranitvi vseh vidnih gob, preverite še kompostnik, smetnjak, odtok, pasje iztrebke, prostor pod teraso in odprtine, v katere bi lahko zašla manjša žival.
Smer vonja se z vetrom spreminja, zato vir ni vedno tam, kjer je smrad najmočnejši ob prvem vdihu. Vrt preglejte v različnih delih dneva in opazujte, kje se zbirajo muhe.
Kadar med sekanci odkrijete značilen beli bet z zelenkasto sluzjo, skrivnost ni več velika. Na vrtu najverjetneje ne razpada žival – goba le zelo prepričljivo posnema njen vonj, da bi muhe opravile delo namesto vetra.
