Lani so bili na jablani mladi listi preluknjani, nekaj cvetov pa je izginilo, še preden so se razvili plodovi. Če ste med odpiranjem brstov opazili tudi drobne zelene gosenice, je vredno drevo ponovno pogledati oktobra. Mali zimski pedic se takrat vrača iz tal: samica spleza po deblu in odloži jajčeca, iz katerih se gosenice izležejo šele prihodnjo pomlad.
Ključni poudarki:
- Mali zimski pedic odlaga jajčeca jeseni, škodo na brstih in cvetovih pa povzročijo gosenice spomladi.
- Lepilni pas namestite konec oktobra le na sadno drevje, kjer ste že opazili značilne poškodbe; zaščitite tudi oporni kol.
- Pas lahko zmanjša število gosenic, ne more pa povsem preprečiti odlaganja jajčec ali ustaviti drugih škodljivcev.
Mali zimski pedic: zakaj je pomemben prav oktober?
Pri tem škodljivcu je jesensko dogajanje veliko manj opazno kot spomladanska škoda. Samci lahko letijo, majhne samice pa imajo zakrnela krila in se do vej povzpnejo po deblu. Po podatkih slovenskega portala Integrirano varstvo rastlin so metulji običajno dejavni od oktobra do decembra; jajčeca prezimijo ob brstih in v razpokah lubja.
Zato je ukrep na deblu smiseln preden se začne vzpenjanje samic. Konec oktobra je primeren čas za namestitev lepilnega pasu na drevo, ki je imelo težave prejšnjo pomlad. Če poškodbe niso bile izrazite, najprej opazujte: pedic je občasen škodljivec, vsaka luknja v listu pa še ne pomeni, da je kriv prav on.
Kako prepoznate sledove prejšnjega napada?
Najbolj uporabni namigi prihajajo iz časa brstenja. Bledo zelene gosenice objedajo odpirajoče se brste, cvetove in mlade liste; včasih se skrijejo v zavite liste ali visijo na tanki niti. Poškodovani cvetni brsti lahko pomenijo manj plodov, drobne luknje v listih pa se med rastjo lista povečajo in so pozneje videti precej hujše kot ob nastanku.
Pedica lahko najdemo na jablanah, hruškah, češnjah, slivah in nekaterih drugih sadnih rastlinah. Vendar manjkajoči pridelek sam po sebi ni dokaz: slovenska Kmetijsko gozdarska zbornica je za sezono 2026 opozorila tudi na posledice pozebe, toče, vročine in suše. Če spomladi niste videli gosenic ali obžrtih brstov, jesenske zaščite ni smiselno nameščati na vsa drevesa zgolj zaradi slabše letine.
Kam namestiti lepilni pas, da ga samica ne obide?
Za sadno drevo s ponavljajočimi se poškodbami izberite lepilni pas, namenjen drevesom, in ga konec oktobra pritrdite okoli debla približno 45 centimetrov nad tlemi. Objeti mora ves obseg, brez odprtega prehoda med koncema. Če ima drevo oporni kol, namestite pas tudi nanj: samica lahko sicer pride do krošnje po kolu in vezi. Tako postavitev priporoča britansko Kraljevo hortikulturno društvo.
Pred namestitvijo poglejte, ali se nizke veje dotikajo tal, ograje ali sosednjega drevesa. Tak stik lahko ustvari drugo pot mimo pasu. Debla ne drgnite do živega lesa in ne uporabljajte gospodinjskega lepila; uporabite namenski izdelek po navodilih proizvajalca. Na starem, globoko razbrazdanem lubju lahko žuželke zlezejo pod slabo prilegajočim se pasom, zato preverite, ali izbrani izdelek sploh omogoča tesno namestitev.
Pas po namestitvi redno pregledujte, zlasti po vetru in dežju. Nanj se lahko primejo listi in umazanija ter ustvarijo prehod čez lepljivo površino. Zaščita mora ostati učinkovita skozi obdobje dejavnosti zimskih pedicev, približno do sredine aprila; nato jo odstranite skladno z navodili za izdelek.
Kaj lahko pas doseže in kje so njegove meje?
Lepilni pas prestreže del samic, še preden odložijo jajčeca v krošnji, zato lahko naslednjo pomlad zmanjša število gosenic. Slovenski portal Integrirano varstvo rastlin opozarja, da popolne zaščite ni: samica lahko jajčeca odloži pod pasom ali najde pot skozi špranje ob razbrazdanem lubju. Pas tudi ne odpravi jajčec, ki so že na drevesu.
Prav tako ne rešuje vsake težave s sadjem. Pri jabolčnem zavijaču, zaradi katerega so jabolka lahko črviva, lepilni pas proti zimskemu pedicu ni ustrezna rešitev. Če so bila glavna težava poškodovana jabolka, spomladi pa ni bilo obžrtih brstov in listov, potrebujete drugačno prepoznavanje povzročitelja.
Lepilo ujame tudi nekatere druge nevretenčarje, zato pasov ne nameščajte preventivno po vsem vrtu. Na okrasnem drevju je manjše objedanje listov praviloma sprejemljivo; gosenice so spomladi tudi hrana pticam. Pri sadnem drevju je pas najbolj upravičen tam, kjer se značilna škoda ponavlja in vpliva na cvetenje ali pridelek.
Kaj preveriti prihodnjo pomlad?
Ko se brsti začnejo odpirati, preglejte nekaj vej na drevesu, ki ste ga zaščitili. Poglejte cvetne brste, notranjost mladih zavitih listov in morebitne zelene gosenice, ki se premikajo z značilnim »merjenjem« razdalje. Takrat lahko precej zanesljiveje presodite, ali je bila jesenska odločitev smiselna in ali se težava ponavlja.
Če je poškodb malo, drevo pa normalno cveti, dodatni ukrepi pogosto niso potrebni. Če so brsti močno objedeni, si zabeležite, na katerih drevesih in vejah se je to zgodilo. Ta podatek bo prihodnji oktober koristnejši od ugibanja na podlagi ene same slabe letine.
Preberite tudi:
- Jabolka odpadajo pred zrelostjo – Ali je kriva suša ali škodljivec?
- Domače rešitve in ovire, ki preprečujejo mravljam, da plezajo na sadna drevesa in gojijo listne uši
